Full text of "Moj Micro 1984 11"

See other formats




November 1984 




N aia elektronska industrija )e po zadnjih siatistidnih podatkih 
izdelala venem letublagovvrednosti45dolarjevnaprebivalca. 
TakSen obseg proizvodnje so v Zahodni Evropi dosegali pred 15 
leti. vZDA in na Japonskem ie pred 20 leti . . . Jugoslovansko 
zaostajanje vzbuja toliko ve6 skrbi (aii ie kar strahu), 6e vemo, da bo ob 
koncu tisodletja razmerje med klasidno proizvodnjo in storitvami 10 
proti 90, na elektroniki pa ne bo slonela Ie vedina storitev, temved bodo 
od nje odvisni tudi skoraj vsi procesi v industrijski proizvodnji. 

Za generacijo, vdasih celo za dve, zaostajamo tudi na podroSju novih 
informacijskih tehnologij. Ne toliko vznanju-strokovnjakovinidej 
imamo kar precej - temved predvsem vpraktidni uporabi 
mikroelektronike, telekomunikacij itd. Podobnojezradunalniiko 
pismenostjo: V Sloveniji, kijesicer dated vospredju, sta po uradnih 
ocenah kvedjemu 2 odstotka prebivalcev.ki znajo uporabijati radunalnik. 
V informaciji o stanju na podrodju radunalniSke pismenosti v SR 
Sloveniji, gradivu, ki ga je prejdnji mesec obravnavala slovenska vlada, 
kljub vsemu piSe, da »dana§nja radunalniSka nepismenost ne 
predstavija kritidnega elementa druibenega razvoja-'. Navedeni razlogi 
sona videz logidni: kerradunalnidka tehnoiogija Se ni prodria 
mnozidno v tehnolo^o strukturo nadega gospodarstva, imamo za zdaj 
dovoij radunalniSko pismenih kadrov, pa tudi v bliinji prihodnosti 
bomo mogli pravodasno, brez vedjih strodkov in brez hujdih 
organizacijskih zapletov rekrutirati dodatne radunalnikarje. 

Toda takSno sklepanje je zeio enostransko, mogli bi redi celo 
tehnokratsko. RadunalniSko opismenjevanje namred ne pomeni samo 
rekrutiranja profesionalnih kadrov, temved tudi (in celo predvsem) 
vzgojnoizobraievaini proceszgiobokimi socioloSkimi posledicami. 
Poenostavljeno redeno: mlad dtovek, ki bo reset ob osebnem 
radunalniku, bo takrat, kosebo vkijudil v pokticno iivijenje (oziroma ko 
bo “zadei zdruievati deio”, daseizrazimodasuprimerno), disto 
drugade gledal na dogajanja okrog sebe. Na delovnem mestu nemara 
ne bo uporabljal radunalnika, gotovo pa bo kot samoupravijalec 
zagovarjal In celo zahteval uvajanje novih tehnologij, posodobitev 
proizvodnje. Se ved, prekvaSen z radunalniSko logiko bo na vseh 
ravneh svojega iivijenja bolj kritiden do danaSnjih slabosti naSe druibe 
in bo veliko manj pasivno sprejemal administriranje, birokracijo, 
nediste radune in nesposobnost drugih. 

Skozi ves srednji vek in Se vpoznejSih stoletjih je posvetna in cerkvena 
gosposka zavestno in nadrtno skrbela, da so mnoiice ostale 
nepismene, nevedne. Branje, pisanje, radunanje je omejila na krog 
izbrancev. Morda tidi v ozadju naSega zaostajanja na podrodju 
mikroelektronike in telekomunikacij podoben strah pred osveSdanjem 
“navadnegax obdana! Bohotni administraciji in zadrti birokraciji 
mnoiidno razSIrjena radunalniSka tehnologija gotovo iaga vejo, na 
kateri takoudobnosedita. Osebni radunalnik jezatonekaj ved kot 
opismenjevaino orodje bododih profesionalnih kadrov; podobno kot 
nekdaj svindnik in papir postaja oroije v boju za odgovornejSo, 
produktIvnejSo in tudi bolj demokratidno druibo. 


Iz vsebine 
prihodnje stevilke 



■ Del nale prihodnje Stevilke bomo 
posvetili rafiunalnlkom tipa Commodore, 
ki postajajo tudi pri nas vse pogostejsi. 


■ Iz Sharpovega 
programa smo testi- 
rali model PC 1500, 
»manjkajo6i 6len“ 
med kalkulatorji In 
radunalniki. 



■ In Se: program! za QL; zbirnik na M( 
66006: igralne pallce; korlstni dodatkl z. 
spectrum ltd. 


■ llustrirana zgo- 
dovlna radunal- 
nlStva: natancna 
kronika razvoja 
vseh pripomo- 
6kov za raduna- 
nje, od abakusa 



MOJ MIKRO prlpravljata uredniStvo rsvlje TELEKS in software radakcija RADIO ^TUDEffT • Izhaja vsak prvi torek v mssacu • Izdaja In tiska 
OOP DELO, tozd Revije, Titova 35, Ljubljana • Predsednik skupSiina COP Delo JAK KOPRIVC • QIavni urednik (^QP Delo BORIS DOLNiCaR • 
OirektortozdRsvijeBERNARDARAKOVEC* Glavri in odgovorni urednik revije TeleksVILKO NOVAK • Uredniki: ORILKRASEVEC, 2IQATURK 
in AUOSA VRECAR • Oblikovanje in lehnidno urejanje: ANDREJ MAVSAR, FRANCI MIHEVC* Naslov uredniSlev: Teleks, Ljubljana, Titova 35, 
telefon 319-380, Radio Student, Ljubljana, Sludentsko naselje, blok 8, teiefon 361-965 • Oglasi: STIK, oglasnotrZenje, Ljubljana, Titova 35, talefon 
31S-570« Prodaja: Ljubljana, Titova 35, telefon h. c. 315-366* Cena Stevilke 300 din • MOJ MIKRO je oproSten pladila posebnega davka po 
mnenju republlSKega komiteja za informlranje, dopleSt. 421-1/72 z dne 25. 5. 1994. 


3 





Sinclair QL: 
skok s prestopom? 




2lGA TURK 

POTO: NIKOLA SIMiC 


L egenda pravi, da je jeseni 1982. lorej 
kmalu potem, Ko je stekla redna prolz- 
vodnja ra6unalnlkov ZX spectrum. Clive 
Sinclair obiskal svoj razvojnl oddelek in po- 
vedal. da 2ell najboIjSi raCunalnlk na svetu in 
za najni2jo cena, uporabiti pa mora takret Se 
neobMojeie mikrotra6nike, in Se vedno 
neobstojeii barvni(l) ploS&ati zasion. 

V nasJednjem letu se je moi menda veSkrat 
pojavil V laboralorijih, se pozibal s prstov na 
pete in nazaj pa povpraSal, kako kaj gre. Svel 
jemedtem ugibal, kaj hudida vender priSinc- 
lalru delajo, vender nl nihie poznal pravlh 
karakterlstik radunalnika. Do novega leta 
1984 je blla reC is tollko pokrpana, da so si v 
tovarni san] (Sinclair vas najprej pusti neka] 
dasa sanjariti o svojih Izdelkib) takoj po praz- 
nikih upall sklicati tiekovno konferenco. Na 
njej so predstavlli dudovit kos drne plastike 
(vsl SinclairovI radunalnikl so dmi) in nekaj 
lepih obljub. 

Morda so hiteli zaradi svojih delnidarjev. 
morda zato, da bi prehilell Applov macintosh, 
ali pa so inJenirji zares upall, da bodo v 28 
dneh (lagendamlh "Please allow us 28 days 
for detlveryo) spravlll radunalnlk v redno pro- 
izvodnjo. Mnoge tovarne predstavijajo svoje 
radunalnike mnogo prej, kot so zares gotovi. 
Da je moral Sinclair poireti tollko kritike v 
zadnjih Sestih mesecih, je gotovo krivo tuOl 
dejstvo, da je za majhen denar zares obljub- 
Ijal vellko radunalnidko mod, da je kup ljudi, 
ki Ob najavi novega sinclaira prodajo star! 
model in izpoinjujejo obrazce za narodila po 
poStl. Vse svoje izdelke Sinclair namred naj- 
prej prodaja na ta nadin. Tako sam pobere 
trgovsko mar2o, pa tudi nekaj ved reda je pri 
prodaji. Ce bl najavll kakden povpreden stroj 
tipa amstrad, commodore 116 ipd.. se ne bi 
nihde jezii zaradi zamude. Zameriti pa gre, da 
je Sinclair pobiral denar za radunainike, kl jih 
sploh de ni biio, in de huje, napake v ROM 
niso iskaii modje vbeiihhaijah vCambridgeu. 
pad pa so to delo opravili prvi kupci. Prav 
sioves, da ne dela, je za uspeh OL najvedja 

Radunalnik je po destih mesecih, tako ka- 
de, predivei otrodke bolezni. Napak, nad kate- 
rimi so se zgraiaii ocenjevaici v angledkem 
tisku. nismo zasledili. Testlraii smo verjetno 
kondno verzijo radunainika, torej tako. kot 
naj bi se prodajala de nekaj dasa. 

Evolucija nakaga 
radunainika 

QL je dei skoz tri razvojne stopnje. Prva je 
tista, ki jo poznamo iz evforidnih -testov-, ki 
so jih angiedki dasopisi pripravijaii s pomodjo 


uradnega Sinciairovega prospekta in tiskov- 
nega materiala. Potem so pridie serije nepo- 
polnih radunalnikov. Do danesso razvili men- 
ds tri, po nekaterih virih pa celo pet osnovnih 
tlskanih vezlj. Tudi program! v ROM, tako 
Super Basic kot QDOS, so se modno spremi- 
njali. Tako je npr. izginlla baterija za vdeiano 
uro, ki naj bi, kot pravi avtor ene izmed prvih 
knjig o QL, »zdr2^a 5 iet-. iz roma so izginiii 
zaslonski editor za SB, ukaz TRACE in de kaj. 
Stvari so takohude. daso programerji pripra- 
vili funkcijo VERS, ki vam pove difro vade 
veizije ROM. Do danes so znani FB, PM, AH, 
EKinKB, tale nadpaje ju, menda dokondni. 

Prvi vtis 

OL boste doblli v veliki kartonasti dkatli. 
trikrat lolikdni, kot je speclrumova. Vedino 
dkatle napoinjuje ogromen phrodnik, pravza- 
prav debela plastidna mapa za vpenjanje In 
par centimetrov obojestransko popisanega 
papiija, ki ga moramo sami vpati. K radunai- 



niku sodita Se dve "knjidicl- z mikrotradniki, 
na dtirih so posneti Psionovi programi za 
obdelovanje teksta (Quill), bazo podatkov 
(Archive), radunanje v stoipcih in vrstirah 
(Abacus) in poalovno graliko (Easel), Stiri 
mikrokasete so pfezne vendar vsaka misel na 
Sinclairovo daredijivost oOpade ob mnogih 
cpozoriiin, da svetujejo priiodene programs 
zaradi vamosti presneti na prazne mikrotraC- 
nike. K radunainiku sodi de napajalnik, ki je 
tudi obiikovan v stiiu QL. Prilodena sta kabla 
za TV in LAN (iocal area network - mreda za 
povezavo med ved QL ali spectruml], 
Radunalnik ima 128 K HAM, od tegagrafika 
zeio visoke lodijivosti (512x266, vsakpIkselA 
barve) zasede 32 K. Sicer radunalnik na radun 
vmesnih pomnllnikov Itd.dokaj razslpasspo- 
minom. ijporabniku Je navoljo manj kot 90 K. 
Prirodnik ne podaja natandnejde karte po- 
mnilnlka- DIM a(14000) je bilo najved, kar 
nam je uspelo Iztisnitl. HAM je mogode razSi- 


rili na 640 K. Vdelani so dva vntesnlka RS 
232 C, LAN, dva vmesnika za krmllnl pallci, 
vrata ROM, razdiritveni evrokonektor, Izhod 
za TV, RGB monitor, composite PAL monitor, 
enobarvni monitor in ceio tipka RES£T(I). 

Design radunainika je stvar okusa, a po 
nadem mnenju je piastika eieganino obilko- 
vana In QL zares daje vtis profesionainega 
radunainika. 

V«liko papir|a malo pov* 

Preden zadnemo delati. seveda pokukamo 
v prirodnik. 0 dimenzijah smo 2e govorilUV 
Istem prirodniku naj bl bilo povedano vse o 
Super Basicu, QDOS in dtirih priloienih pro- 
gramlh. Pogiavja so naslednja: Uvod, Vodnik 
za zadetmka, Kljudne besede, Koncepti, Quill. 
Abacus, Archive in Easel. Zadnja dtiri pogiav- 
ja delajo lorej same dren, saj meO uporabo 
programov ne bom gledal prirodnika za SB, 
in ko bom programiral, me ne zanima, kako 
pobrisati vrstlco v Quillu. 

Pogiavja. ki govorijo o programih v ROM, 
so V stilu "povsod skorej vse-. Se najbolj 
pregleden je VoOnIk za zadetnika, ki pa pove 
ie osnovne sNarl. V poglavju s kljudnimi be- 
sedami so po abecednem redu nadteti ukazi 
in njihova sintaksa z nekaj pojasnili. brez 
kazalcev na sorodne ukaze. Ce vas npr. zani- 
majo ukazi za delo z grafiko, bodo sicer na- 
dteti v -Konceptlh" pod •gralika", toOa tarn 
ne bo niti sintakse niti primerov. Po krajdem 
prekladanju listov okrog kovinskih obrodkov 
si jo boste obledali med kljudnimi besedami. 
Tudi "Koncepti- so urejeni po abecednem 
redu, kot kak leksikon o QL. informaelje so 
marsikje nepopolne ali napadne. primeri ne 
delajo Ipd. Podatkov o sistemskih spremen- 
Ijlvkah. natandnejdega zemljevida pomnilnl- 
ka, kratkega pregleda ukazov s sintakso... 
sploh ni. Ce bi se vsaj malo zgledovall po 
prirodniku za ZX spectrum, bi nastalo kaj 
mnogo kvalitetnejdega. Ne gre pa oditali do- 
mala pikolovski natandnosti pri definieijeh 
sintakse. Za tiste, ki nameravajo resneje pro- 
gramlratl s QL obljubljajo poseben prirodnik. 
Software Developments Guide. 
Kenc«pti 

Ko govorimo o QL, kl ga bomo kot uporabniki 
dutili (dokler nas ne zanima drobovje), govo- 
rimo o treh stvareh. Fizidnih enotah, s kateri- 
mi se bomo med delom sredevali. Super Ba- 
sicku, s katerim bomo programiraii. In QDOS, 
kl bo opravijal knjigovodske posle v radunal- 
nlKu, dodeljeval programom das, prostor v 
pomoilniku in krmil perlterne enote. Teiko je 
govorltl le o grafiki v SB, ne da bi hkrati 


ipd. Zato sev tern tsstu ne bomo strogodriall 
razdelitve na progiamsko in strojnoopremo, 
saj obe med seboj zeio lepo sodelujeta. 

(Nadaljevanje na 14. strani) 



EKSKLU2IVNI TEST, 




Sharp MZ-731 


Valiko spomina, 
male xnanja 

Do 2 daj nismo ponudlll ie no- 
benega razloga, da raSunalniKa 
ne bi imel vsak ljubitelj. Pa povej- 
mo prvega. MZ-700 je zasnovan 
tako, da Ima uporabnik na razpo- 
lago kar najv^ pamnllniikega 
prostora. Uporabljatno lahko sko- 
raj vseK 64 K. Za svoje potrebe 
porabi saino 4 K za video RAM In 
4 K ROM za operacijski sistem. 
NajbrZ vam je 2e jasno, da v 4 K 
bralnega spomina nlll iznajdljlvl 
JaponcI niso mogil skfiti katere- 
gakoli programskega jezika. To je 
tore] omejllev. Ce Zelite imetl ra- 


bunalnlk, v katerega bl pisali pro- 
grame, reclmo v Sasicu, potem 
nikar ne kupite Sharpovega. Ba- 
sic sicer dobite na priloZenI kase- 
ti, ampak za vsakokratno uporabo 
je treba dakatl pribllino tri minu- 
te. Cas se skrajia. be lahko male 
globlje se2ele v 2ep In si omislite 
zunanjl disketnl pogon in basic na 
glbkem disku. 

Ima pa ta nevSebnost svoje pre- 
dnostl. Rabunalniki porabijo za 
ROM povprebno 16 K spomina. 
PrI osembltnem mikrorabunalni- 
ku nam v najbolj§em primeru 
ostane samo 48 K direktno do- 
slopnega spomina. MZ-700 nam 
daje 52 K. Teh 8 K razllke nam bo 
priblo Se kako prav, be bomo upo- 
rabljatl programe, pisane v stroj- 

jall podatke. Pa tudi pri dobri igri- 
ci, kl jegotovopisana V rabunalnl- 
ku najrazumljIvejSem jeziku, si 
bomo lahko privoSblli kakSno do- 
datno Salo. 


64 barv na zaslonu, 4 
na papirju 

MZ-700 Ima Impozanten nabor 
znakov. Qrafibnih je kar 512. 
Evropska verzlja vsebuje najbolj 
potrebne znake za igrice, vse po- 
sebne znake (razen naSlh) in veli- 
ko elektrotehniSkih simbolov. Sa- 
mi lahko definlramoSe 400 gratib- 
nih simbolov. Ima 8 ban/ za brnllo 
in prav tollko za ozadje (paplr). 


Vsak znak lahko narlSemo v 64 
razlibnlh barvah. V ta namen je 
najbolj prepribljiv barvni test na 
demonstraeijski kasetl. Naekranu 
se nam prlbll2no minuto prelivajo 
barve in nam burijo domISIjljo. ka- 
ko bomo sestavijall geniaino 
opremljene video igre. 

Vdelani tiskalnik-risalnik je 
pravzaprav risalrik s premikajo- 
blm se papirjem. V principu je to 
pravi rlsalnik Sirine papirja 11,6 
mm In s Stirimi barvniml peresi 
(ball point). Programsko lahko 
Izbiramo, kollko znakov bomo pi- 

mo lahko 80, 40 all 26 brk, vellko- 
stl pa so odvisne od Izbranega 
Stevlla. Presenetijivo je videti 80 
znakov na Slrlnl papirje 10 cm: 
brke so zelo msjhne in odiibno 
bitijive. Mo2nostl risalnika so naj- 
bolj vldne naobjavijeni sUki. Mka- 
kor pa nl misllti, da rlsalnik takSne 
sllke rise sam. Treba je napisatl 
program, kl bo narekoval ^Irlm 
peresom In valju za premik papir- 
ja. kaj In kje na| narlSejo. 

Operacijski sistem MZ-700 te- 
meljl na kasotniku. Programe pi- 
Semo v zaslonskem urejevalniku. 
To pomeni, da vrslic ni treba kli- 
catl s tipko EDIT na poseben del 
zaslona in jih tarn popravljali. tako 
kot je to reclmo pri spectrumu, 
pab pa lahko kjerkoli na zaslonu 
popravljamo, biiiemo In vstavlja- 
mo spremembe v program. Novo 
obllko programske vrstice potrdi- 
mo Sele s pritiskom na tipko EN- 
TER. 


Mercator Cental je v svojo trgovl- 
no poleg hi-fi aparatur in Kalkula- 
torjev pripeljal hlSne rabunalnike 
tovarne sharp, is v prvi StevilkI 
MM smo na zadnji strani objavill 
oglas za njihov hISnl rabunalnik s 
kaselofonom In tiskalnikom za 
vsega 1100 nemSklh mark. Cena 
je marsikoga presnetila In je zabel 
razmISIfatl, katerl dnevni obrok 
hrane bo izpustil in phhranil de- 
nar za nakup. MZ-700 je tudi nam 
padel v oko in sklenlli smo, da se z 
njim malo poigramo. 


Najprej povejmo, kaj vse se 
Skriva za imenom MZ-700. Prav- 
zaprav je ta Stevllka samo oznaka 
serije, v katerl Je sistem z enotnim 
osnovnim elementom (rabunalnl- 
kom) in dodatki: kasetofon all ka- 
setofon skupaj z risalnikom (plot- 
ter). Model MZ-711 je rabunalnik 
brez dodatkov. Ce mu dodamo 
kasetofon, kl ga zna rabunalnik 
pognati in ustaviti, je to model 
MZ-721. £e ima vdelan Se barvni 
risalnik-tiskalnlk (plotter-printer), 
ge lahko kllbemo MZ-731. K tej 
konfiguraeiji sodi Se ban/ni (RGB) 
monitor s tovamiSko oznako MZ- 
1 DO 5. Pri naSem zastopnlku je 
zaenkrat mob kupiti samo model 
MZ-731 in monitor. Obljubljajo 
pa, da bodo v kratkem kupcem na 
razpolago vse naStete komponen- 
telnSe risalnik-tlskalnikza format 
papirja A 4. 

MZ-700 je samo nadaljevanje 
Sharpove tradielje rabunalnikov 
-vse v enem-. Poleg zunanjih do- 
datkov ima profeslonaino tipkov- 
nico, zelo doberzvokznastavijivo 
jakostjo in pripravijena dvoja vra- 
ta za povezavo z zunanjim svetom 
(tiskalnlk in odprto vhodno-izho- 
dno vodilo). Je torej namizni rabu- 
nalnik, kl za svojo ceno ponuja 
Izredno veliko. 


6 






Programiranje brez 
muk 

Od programskih jezikov sta v 
tujini na razpolago samo pascal in 
basic. Sledniega dobite sKupaj z 
raCunalnlkom tudi pri naSem pro- 
dajalcu. Je dialekt Mlcrosotlova- 
ga basica In Ima Se posebej dobro 
podprto graflko in delo z rlsalni- 
kom. Poleg standandnih ukazov 
ka2e omenili AUTO, RENUMBER 
In REPEAT-UNTIL. Po vplsu basi- 
ca dobi pet modiih funkcijskih 
tipk nasisdnje ukaze: RUN, LIST, 
COLOR, RENUMBER in AUTO. 

Risalnik dala v okvim obiiajnin 
kootdinat * in y. NaCelo programi- 
ranja je: LINE potegne Crto, MO- 
VE pramakne papir. Za risanje 
diagramov je zelo dobrodoSel 
ukaz AXIS, ki nam nariSs koordi- 
natno os od tobke do tobke in 
nam jo razdell na poljubno vellke 
razdelke. Krog narlSemo z uka- 
zom CIRCLE (koordinate sredi- 
Sda. radii). 

Zelo lepo je urejeno tudi pro- 
gramiranjezvoka. MZ-700 ima sa- 
mo en generator zvoka, kl deluje v 
obsegu treh oktav. Na zadnji stra- 
nl raCunainika je gumb, s katerlm 
nastavimo jakost. Tukaj namrefi ni 
problemov, da iesa ne bi sliSali. Iz 
lastnih IzkuSenj priporoCamo, da 
V poznih nofnlh urah najprej pre- 
verlte. v kakSnem poloiaju je re- 
gulator, In tole nato prl2gete ra- 
bunalnik. Programsko vplivamo 
na tort tako, da napiSemo 6rko, kl 
ga oznaiuje v glasbeni notaciji. 
Uporabimo lako (udi viSaj <») In 
dolodimo hitrost (TEMPO). Ce sta 
veS£i glasbe, vam pd uporabi 
Sharpovoga raSunalnika n© bodo 
potrebne nikakr£ne labels za pre- 
tvorbo zapisa iz en© notacij© v 
drugo. 

Priroinik na 220 straneh na- 
tan6i>o In s orlmerl razlozl posa- 


mezne ukaze. V njem najdemo Se 
podroben opis hardware z naCrtl, 
navodlla za delo z monitoiskim 
programom In tabelo asembler- 
sklh ukazov za mikroprocesor Z 
80. 


Na MZ'700jemogofieprikiju£lti 
zunanji tl^lnlk prek paralelnih 
vrat In zunanjo pomniiniSko enoto 
(disketnl pogon). Za rasno upora- 
bo je ta dodatek Se kako pomem- 
ben, saj je vdelani kasetnik pri 
prenosu podatkov zelo poOasen, 
1200 bitov na sekundo. Tako niz- 
ko hitrost so izbrali zaradi zanes- 
Ijlvostl. Mislimo pa. da je pri vde- 
lanem kasetofonu s pravlino na- 
stavljeniml glavami bojazen zara- 
di napak pri vefiji gostoti podat- 


Ko smo V tujih revljah pregledo- 
vali oglase za programsko opre- 
mo tegaSharpovege modela, smo 
bill presenedeni.kernismoopazlll 
kakine posabne ponudba. Najveb 
je Igric, v glavnem tistih, kl jih ie 
poznamo za drugs raSunainIke. 


Nekaj je izobraievalnlh progra- 
mov (najveO V ZR NemOljl) inrtekaj 
preprostih programov za doma&o 


rabo. Nl nam jasno, zakaj ni niti 
enega urejevalnika teksta, saj je 
MZ-700 spribo kvalitelne tipkovni- 
ce zelo ustrezen z takSno delo. 
Vsemu navkljub, rabunalnikje na 
evropskem trgu komaj leto dni in 
programov je v zadnjem basu be- 
dalje veb, tako da je pribakovatibe 


Odiobite se za: ker boste za ze- 
lo nizko cano doblli vse v enem 
kosu. ker lahko MZ-700 kupite pri 
nas, ker ima odiibno tipkovnico in 
ker imate zaradi velikega pomnil- 
nika veb moznosti v profesioralnl 
in seveda tudi v ljubiteijski upo- 
rabi. 


Odiobite se proti: ker ima zelo 
pobaeen prenos podatkov v kase- 
toton In nazaj. ker nima vpisan^a 
nobenega programskega jezika, 
kerhobaielmeti drabjl rabunainik. 


rEQj rfiKRO 



l^rana programska oprema za aharp MZ-700: 


Vrgo/a, Izobr: 


WaSrtovanye, znanost: 

Poslovni programi: 
Programi za dom: 


Teach: Directed Numbers. Music. Morse 
Code, Multiplication. Division. Statistics. 
Curve Fitting 

700 Disassembler. Knight Machine Code 
Commander 

V tuji llteraturi jih nismo zasledili 
Home Accounts, Motoring Costs. 
Wizards Castle, Suicide Flun, Exploding 
Atoms, Poker. Othello, Cosmic Invasion, 
Le Mans Turbo. UFO, Galactic Attac- 
kers, Knight Castle. 


Tehnibni podatkl MZ-721: 

Prooesor: 

Pomnilnik: 

Operacijski sistem: 
Tipkovnlca: 

Formal Izpisa: 


ZBOA (3.5 MHz) 

64 K FIAM. 4 K video FIAM. 4 K ROM 
monitor, 2 K ROM generator znakov 
kasetnl 

basic, moino Se: pascal, lorth 
profesiorialna, 69 tipk, 5 funkcijskih tipk. 


ASCII. 512 graliinlh znakov in mot- 
nost definiranja 400 zna kov 
30x50, 8 barv, moinost definiranja 64 
barv, to6ke, brte, krogi 
en generator, tri oktave 
zunanji kasetofon, disketna enota 
za paraleini tiskalnik, vrata Z 80 , compo- 
site video, RGB video, kasetofon 1200 
bitov na sekundo 


Tehnibni podalki tlskalnika/rlsslnika MZ 1 PO T: 

Sislerrr tiska/risanja: pero (ball point), 4 Parve 

Sirina papirja: li.emm 

Hitrost risanja: 10 znakov na sekundo 

LoSIjivost: 0,2 mm/korak 


Znak 


80. 40 ali 23 doloiamo programsko 


Cene <v DM) v konslgnadjakl prodaji Mercator-Contal: 

MZ-731 radunalnik 

MZ 1 DO 4 12-in6ni zeleni monitor 

MZ1 DOS 12-inenl barvni RGB monitor 

MZ 003 Q priroinik v rwm. ali angl. 

EABSOC pisala za risalnik 

papir za risalnik (rola) 


1100 

420 

840 




OBISKALI SMO- 


AWDREJ GROBLER 


D obrodaSII na razsOvi PON. 
To je ie sedma razstava po 
vrsti In je ie vedno najveija 
In najboIjSa," pl$e v uvodu sejerr- 
skega vodniKa, priloge revlje Per- 
sonal Computer World, kl je po- 
budnik (s priraditve. 

ResnICno gre za enega najveb- 
jih sejmov osebnih raiunalnlkov 
na tej strani lute. Prek 200 raz- 
stavljalcev prikazuje svoje novosti 
V treh eta^ah novega razstavnega 
proatora Olympia 2 v Londonu. 
Seveda ne manjka velikih Imen, 
Kot so Sinclair, Commodore, Ap- 
pla. Atari, BBC ltd., precej pa je 
tudi manjiih proizvajalcev. kl po- 
nujajo pr^vsem razlibne dodatke 
in programsko opremo. 


Za vsak okus n^a] 


£ite. Zraven je manjil prostor, 
imenovan "leading edge- (predn 
rob), kjer so zbrani nekaterl n~ 
vejSi Izdelki, kl zaslu2ijo posebj 
pozornost. Applov macintosh, 
ga nekaterl 2e imenujejo rabunal 
nik lets, je reden gost vseh letoS 
njih sejemskih prireditev. Njegov 
najhujil porodni krd, pomanjka- 
Oje programske opreme, pobasi 
popuSba. Novi program! prihajajo 
skoraj vsak dan. Tako hiter razvoj 
softvera omogoia njegov opera- 
cijskl sistem v romu, kl vsebuje 


Te2nja, da bl prlbliiall drage 
profeslonalne slsteme manj petib- 
r\lm uporabnikom, se ka2e tudI v 
novem Acornovem sistemu blt- 
Stik. Gre za sorazmeroma kvallte- 
ten sistem CAO (Camputar Aided 
Oisign). kl ga sestavijajo mikro 
BBC B. dodatnl procesor 6502 z 
lastnimi 64 Kspomlna, dvadlsket- 
nika in Robocomov bttstik. Sled- 
nji je malce izpopoinjena krmllna 
palica s tremi dodalnimi tipkami, 
s program! v romu pa omogoba 
uporabniku kreiranje In manipu- 


Personal 



Vsaka eta2a razstavnega pro- 
stora je logibno zakijubena celota. 
V pritlibju se gnetejo vellki proi- 
zvajalcl domablh osebrtih rabu- 
nalnikov. Najveb pozornost! seve- 
da zbuja SInclairov prostor, kjer 
lahko s svojimi rokami preskusl- 
mo znameniti QL. Poleg Sinclairs 
so tu Commodore, Amstrad, Atari, 
Acorn, Tandy in drug!, V prvem 
nadstropju prevladujejo mikrora- 
bunalnibkl sistemi, namenjenl po- 
slovni In strokovni rabl. Valiko je 
tudi stojnic s knjigami o progra- 
mlranju all uporabi mikrorabunsl- 
nikov, Obiskovalcl tega nadstrop- 
ja so vebinoma resnl poslovni 
mo2je, medtem ko Je drugo nsd- 
stropje preplavijeno z mladinc 
vseh starosti. Ni te2ko uganiti, z~ 
kaj. Tukaj so se zbrala podjelja, 
ponujajo rabunalnlSke Igrice 
nairazlIbnejSe dodatke za tovrt 
no razvedrilo, V tern nadstropju je 
tudi studio BBC, kl sejemske do- 
godke prenaSa v 2lvo. 

Za obiskovalce Je lepo poskrb 
Ijeno. V vsak! ela2l je majhna re 
stavracija, kjer se lahko okrepba 
mo In odpobljemo od napome ho 
je, be pa smo v gnebi izgublli prl 
jateija, stopimo do prijaznega da 
kleta, kl po ozvobenju sporoba Iz- 
gubljenlm, kje se lahko najdejo. 

Prl samem vhodu v razstavlbbe 
ima svoj prostor revija Personal 
Cornpuier World, Tu lahko dobite 
sejemski katalog In razne infor- 
macije, lahko pa revijo tudi naro- 


Computer World 


znameniti Tool Box (bkatia 
djem). Tool Box je skupli 
stemskih podprogramov, kl omo 
gobajo delo z zaslonsklml ' 

obenem pa opravijajo druge po- 
membne operacije, npr, upravlja- 
nje gibkega diska. Program za 
macintosh je sestavijen v glavnem 
Iz kllcev teh podprogramov, kar 
zelo pospebi In poceni razvoj ter 
testlranje apllkaclj, Poleg drugih 
dobrlh lastnostl je prav ta prlpo- 
mogla k temu, da so prlredltaljl 
sejma uvrslili macintosha v -lea- 
ding edge-. 

NIzka cans, primerna zz 
prebnega kupoa (na Zahodu seve- 
da), najnovejSa rabunalnlSka te- 
hnologlja in paket Stirih najbolj 
uporabljanih poslovnih progra- 
mov pa uvrSbajo Sinclalrov quan- 
tum leap (QL) -leading edge- 
Navkijub nekaterim slabostlm, kc 
so nezanesijive mikrotrabne enc 
te. In vprabanju. all je sploh tr2l 
ibe za takinega krt2Bnca med do 
mabim in poslovnim rabunaini 
kom, je treba SInclalru izrebi prlz 
nanje za Idejo sposobnem r*- 
mabem rabunalniku, kl ga ne i 
mo uporabljall same za Igrice, 


laeijo najrazllbnejblh graflbnlh ob- 
jektov. Oprema in program! sku- 
paj stanejo manj kot 2000 tuntov, 
kar je v primerjavl z obibajniml 
cenaml sistemov CAD, kl gredo v 
desottisobe funtov, vsekakor ra- 
zlog za uvrstitev v -leading edge-. 

Govorib je najlaie. To je tudi 
glavni vzrok, zar^l katerega je tu 
prikazan novi prenosnl apricot to- 
varne ACT. Na prvi pogled to ni 
obitno, saj je rabunalnik sam po 
sebi poln novosti: Sonyjev gibkl 
disk, InfrardebI vmesnikzatlpkov- 
nlco. zaslon iz tekoblh kristalov, kl 
men kar 80x25 znakov. Vender je 
obenem prvI prenosni mikro z 
vdelanim sprejemnikom zvoka. To 
pomeni, da nam nekaterlh kljub- 
nih ukazov nl treba tipkati, temveb 
jih kar Izgovorimo. Ob tern se mi 
je porodlla budna vizija letala. v 
kalerem mno2lca poslovne2ev 
klepeta vsak s svojim prenosnim 
rabunalnikom. 

Vrhunske Izdelke lahko najde- 
mo tudi V IndustrijI rabunalnlbke 
zabave. Lords of midnight (Go- 
^Qdarjl polnobi) je vojno-strate- 
Ska igra. kl poleg spektakulame 
grafike visoke lobljlvosti vsebuje 


kopico taktibnih In strateSkIh tri- 
kov. £lovek kar ne more verjetl, 
da je mogobs stiabiti tako bogato 
in kompleksno igro vtakomajhno 
^atlo, kot je ZX spectrum. 

Prevzetl od naj-Izdelkov Iz sveta 
mlkrorabunalnlkov se malce ozre- 
mo naokoli in ugotovimo. da je 
mogobe vebino od njlh na sejmu 
tudi kupitl. Nasmejano debko lice, 
pod pazduho pa commodore all 
amstrad - prlzor, kl zbudi vesela 
in (2e-vemo-zakaj) grenka ob- 


Commodor* pius/4 
proti OL 


redki trmasti privrienoi Se vrtijo 
okrog ZX spectruma. Drug!, staro 
in mlado, pa obbudujejo QL in 
njegove Stir! poslovne progtame. 
Najprej pade v obi Sinclairova 
izv^ba Taxanovega monitorja z 
jasno in za oko prijetno sllko. Na- 
slednja pomembna podrobnost 
pa je obijuba, da se bo QL v krat- 
prikazal v trgovinah (-prl- 


pdnjl te 


n-). 





Ko zapustirro aoma6e mikrora- 
Sunalnlke in se povzpnemo v pryo 
nadstropje, v avet malih poslovnih 
sistemov, nan zbudi pozornosl 
Applov prostor, kjer se stojnice 
kar Sibijo pod mnoilco maointoa- 
hov. Kot vsakega obiskovalcatudi 
mene zasrDijo prsli in 2e driiiri v 
rokan miSko. Verjemite, obCutek 
je zares enkraten. Na nasprotni 

je razstavtjen drugi ietoSnjI adut 
jabolka - appie 11/C. Ljubka, po- 
sredena obiika, vdeian gibdnik, 
126 K RAM in prenosijivost so 
glavne odiike tega najnovejSega 
eiana znamenite dru2ine appie li. 

To pa 6e ni vsa zgodba. RaCunal- 
niku labko pritaknemo dodaten 
dlsketnik. tiskainik in miSko. Mo- 
nitor ni vkijuten v standardno 
konliguraoijo, verjetno zato, ker 
se bo veSIne kupcev raje odioCiia 
za visoko kvaliteten kristaiast za- 
sion (80x 25 znakov). Zasion eno- 
stavno montiramo na ohiSje raiu- 
nainika in ga tudi brez teiav pre- 
na§amo s seboj- Sistemski Boftver 
je seveda po vzoru macintosh-li- 
sa, se pravi »prijazen z uporabni- 


ny. Simfonijo sestavijajo urejavai- 
nik tekstov. preglsdnice. poveza- 
va z informacijskimi mreiami, ba- 
za podatkov in poelovna grafika. 
Podatke je moi prenaiati iz ene- 
ga process v drugega po zasion- 
skih okvirih. Ceprav je Simfonija 
prcejSen softverskJ zaiogaj, je ze- 
lo enostavna za uporabo. Z njo se 
naudite delati v pidiih dveh urah. 

Nimate nikakrSnega predznanja 
o raunaini$tvu in bi radi to vrzel 
zapoinili, preden se iotevate za- 
Oev. kot so 1-2-3 ali Symphony? 
Ste uporabnik profesionaine pro- 
gramske opreme in bi radi iztisniii 
iz nje fiimved? imate doma spec- 
trum aii commodore, paneveste, 
kako bi ga razen za zabavo $e 
lahko uporabiii? Odgovore na vse 
to in Se ved tahko najdete v boga- 
tin zbirkah knjig, katerih so polne 
stojnice prvega nadstropja. Ne 
manjkata tudi due zaioinl^i hiSi 
svetovnega siovesa - Meibourne 
House in Sybex. 

Stopimo nazadnje §e v drugo 
nadstropje razstaviSda in se spre- 
hodimo po Cude2nem svelu radu- 
nainiSkih ighc. Tu naietimo na 
znane proizvajaice mikrorazvsdri- 
la, kot so Ultimate. Psion, Oulck- 
silva, Kempston ltd. Pri Hitri Slivi 
zvemo. da dobivajo vedino kvali- 
tetnih Igric Iz Madiarske in Jugo- 
slavlje. Torej le pogum. hackerji! 
In glejte, da v svojih igricah ne 
boste zanemarili uporate vesellh 
palidic (joystick). Trenutno najpo- 
pularnejSi na Otoku je Ouickshot 
II. Izdelan je v obllkl rodaja smu- 
darske palioe, pod palcem in ka- 
zalcem pa dakala na stisk dva rde- 
da gumba. Praktidno, ni kaj. 

se^jive Igrade. Sejma je konec. 
britanski hackerji 2e nadrtujejo, 
kaj bo In kako bo, mi pa le, kaj bi 
Oilo, de bi bilo... 


Lotusov hit 
Symphony 

Med programsko opremo za po- 
stovne mikroradunalniSkesisteme 
so zdaj najpopulamajSi paketl 
programov, ki zdruJujejo najbolj 
uporabljane poslovne apllkaclje, 
kot so npr. obdelava tekstov, ra- 
dunanje preglednic (spreads- 
heet). vkijudevanje v informacij- 
ske mre2e In delo s podatkovnimi 
bazami. Vodlino meslo tu vseka- 
kor pripada amaridki firmi Lotus, 
kalera Izdelek 1-2-3 je bilopisan v 
prejdnji §tevilkl Mojega mikra. Na 
sejmu predstavijajo njihov najno- 
vejSi hit. poslovni paket Sympho- 


dorejevem prostoru, skuSajo 
Sinclalrovi novosti konkurirati z 
modelom p1U8/4, ki prav tako vse- 
buje poslovne programe v romu. 
V bralnem spominu ja tudi BASIC 
3.5, ki je na sredo nekoliko boIjSi 
kot pri C 64. Uporabniku je na 
voljo okrog 60 K spomlna, pri gra- 
fiki visoke iodijivosti pa 54 K. Po- 
slovni program!, ki vkljudujejo 
razpredelnice, obdelavo teksta, 
bazo podatkov in grafidne prika- 
ze, ao Izrinili iz roma nekatere do- 
bre lastnosli starejdega brata C 
64, npr. programiranje Skralov 
(sprites) in treh tonskih genera- 
torjev (ostal je ie eden). Zato pa 
plua/4 ne skopari z ban/ami. saj 
jih Ima kar 121. 

Kot moina dodatka za plus/4 
naj omenim novi Commodorejev 
barvni tiskainik MCS 801 In dl- 
sketnik SFD 481- Tiskovnik upo- 
rablja zn^ovno matriko 8x8, Ima 
8 barv In vodilo za perforiran pa- 
pir. Je precej podasen. saj spravi 
skupaj le 36 znakov na sekundo. 
Razmik mad vislicami je pro- 


gramsko nastavljiv, mogode pa je 
naravnavatl tudi nekatere druge 
parametre, v prvi vrsti seveda bar- 
VO. Glede disketnika se ml je po- 
sredllo izvrtati le to, da bo bistve- 
no hitrejSi od sedanjega modala 
1541 (menda kardvanajstkrat). 

O disketniku in tiskalniku ra- 
zmiSljajo tudi sreini lastniki Am- 
stradovega models CPC 464. Am- 
strad, de pred kratkim malo znan 
prolzvajalec hi-fi opreme, danes 
poSteno skade vzelje velikim ime- 
nom britanskega mikroradunalni- 
dkega trga, Skoraj v vsaki trgovini, 
kjer imajo commodore in spec- 
trum, boste zagotovo naleteli tudi 
na CPC 464. Poleg standardnega 
barvnega monitorja in vdelanega 
kaselofone lahko Arnolda. kot ga 
na Otoku po domada Imenujejo, 
zdaj opremlte s tiskalnikom, ki 
ponuja 80-kolonski izpis in grafi- 
ko visoke Iodijivosti, dels pa z 
znakovno matriko 5x7 todk. Si- 
stem lahko dopolnite de z moder- 
nim 3-indnlm disketnikom, kamor 
gre od 154 do 178 K znakov- V 
ceno disketnika je 2e vStet opera- 
cijskl sistem CP/M. 


EKSKLUZIVMO. 


L e reka) kilometrov od kraja, 
kjer sir Clive bdl nad nafirto- 
vanjem novih -revolucionar- 
nih- mlkroraiunalnlkov, Ima se- 
da2 podjetje, kl izdeluje rrekaj 
manj revolucionarne raiunalnike, 
zato pa nekoliko bol) poudarja so- 
lidrrost izdelkov (in niije cane). 
Tako kot mnosa druga podjetja je 
Acorn spodbudll uspeh prvega 
zares zmogljivega in pocani mi- 
kroraCunalnika. ZX 81. K uspehu 
podjetja je bistveno prlpomogel 
nateiaj BBC za izobrazevalno se- 
rljo. V njej so predstavlli BBC mi- 
crocomputer, po ocenah mnogih 
najbolj£l mlkroraCunalnik na 
svetu. 

Acorn (2elod) je danes cvetoie 
podjetje, poleg BBC postajavAn- 
gliji vsB boll priljubljen acorn 
electron, v Oiatvu oskubljena ver- 
zija veijega brata, Tjdi Acorn nl 
nastanjer v kakSnl PlaSeeSI stolp- 
nici, ampak so spravili ves razvoj 
in tisto malo administraclje v po- 
slopje opu^benega irpallSia za 
vodo In dispeSersko poslajo. Zato 
pa je oprema v notranjcstl toliko 
ve( vredna. iaS nam niso dovolili 
fotografirati, saj veljajo za razvoj- 
ne oddelke strogi vamostni 

Nekaj vpraSant o podjetjj smo 
zastavlll Chrisu Curryju. Takole je 

0 naslednjem radunalniku: 
BBC micro bomo razSirjall ie dve 
do tri lets In na razlldne nadine, 
PrIpravIJamo nove dodatke In 
zboIjSujemo stare, Danes all jutrl 
ne bo novega raSunalnika. BBC 
micro je v bistvu miiljen samo kot 
VII radunalnik. Ce mu na primer 
dodate drjgl procesor s 64 K po- 
mnllnlka, postane precej zmoglji- 
vejSi. 

0 elecironu: Electron smo na- 
menlll spodnjemu delu trga hlS- 
nlh radunalnikov, torej za tiste, ki 
si ne morejo privoSditi polne 
zmogljivosti modela BBC. Zasno- 
van je na naiellh BBC, vendar ie 
vedno dovol] poceni. 

0 samo 32 (- do 20K za grafl- 
ko) K RAM V modelu BBC: Arhi- 
tektura 8-bitnlh procesorjev ne 
dopuSia pomnilnika, veijega od 
64 K. Nekatare tovarne si poma- 
gajo z dokaj ^Ibklrni romi. Mi smo 
se odiodill za razmeroma vellk 
ROM, zavzame polovico pomnil- 
nika, ki ga 6502 lahko naslovi. To 
je meia, razen be gremo v t.l. "pa- 
ge adressing-, ki pa ima svoje po- 
manjkljlvostl. Dejstvo je, da kvall- 
teten basic In operacljski sistem 
omogobata, da so program! v 
BBC -micru krajsl. Ne gre pa zanl- 
kati, da se ne bl dalo uporabljati 
veb pomnilnika, Odioblll smo se 
za koncept drugega procesorja. 
vdeiani pa opravlja le VII funkcije. 
Tako ne dobite samo vebjega ra- 
ma, poveba se tudi hitrost. Nekaj 
manjiih podjellj izdeluje 32 K 
RAM za video pomnilnik. 

0 konsirukclji: RazSirljlvost 
smo zahtevall ie v zabetku, Name- 
sto enega all dveh bipov ULA je 
rabunalnik zgrajen okrog veb "pa- 

10 



COMPUTER 



metnih • bipov. npr. kontroler RS I 
232, ki ne dela nibesar drugega, ' 
kotdaskrbizaizhod, CRTImablp ! 
6845, ki skrbr samo za zaslon... ' 
Procesor ni tako zaposlen, 

0 boju s SInciarom za Solski 
trg nl rad dosll komentiral: Dve 
stvari sta bill odlobllnl za uspeh. 
BBC je iskal rabunalnik za svojo 
serijo. Kar zadeva Sole, trije rabu- 
nalnlkl so bill izbranl v oiji Izbor 
za opremo osnovnih Sol: BBC. 
spectrum In aramel 460 Z. Kot ve- 
ste. je bll izbran na$ rabunalnik. ' 
Seveda mislimo, da je na$ izdelek 
najboIjSI. Doblli smo BO odstotkov 
Solskega Irga v tistem trenutku. 

je povedatl, koliko rabunalnikpv 
je pravzaprav v Solah, prodajamo 
prek trgovcev. Z vladno podporo 
smo V bole prodali okrog 20.000 
rabunalnikov. Natanbne raziskave 
nimamo. v bolah je veb desat tisob 
BBC. Vseh skupaj smo prodali 
okrog 400.000. Solam smo dajali 
popuste samo izjemoma, po ome- 
njenem nabrtu je polovico rabu- 
nalnlka kupila viada. 

0 prodoru v ZDA: V ZOA je 
acorn pribel na trg pozno lansko 
jesen, bele oO zaietka tega lata pa 
V vebjih kollbinah. Trzibbe je tezje 
kot V VB. To je vebja delela. vojna 
cen... Sale vlOell bomo, kako bo 
bio. 

0 morebitni pocenitvl; Ne naSr- 
tujemo znl2anja cene, be vedno se 
dobro prodajamo. 



fBM-PC. 


BBC micro smo predstavlli 2e v 
prvi btevilki Mojega mikra. Za ti- 
ste. kl je niste utegnlll pravobasno 
kupitl, ponavijamo nekaj osnov- 
nih podatkov: rabunalnik na 
(barvni sllki] ima 32 K ROM z vde- 
lanim strukturlranlm basicom In 
asemblerjem. Prostega pomriUnl- 
ka je 32 K, od tega porabl grafika 
mad 20 K (dve barvi, 640/256 tobk, 
80X32 tekst) In 8 K (40/25, dve 
barvi). Zs programe tore! ne osta- 
ne dost!. Osnovni zunanji pomnil- 
nik je kasetoton (300-1200 bau- 
dov], vdelani so vsi standardni 
vmesniki. NajpomembnejSe peri- 
feme enote so vmesniki za gibki 
disk, drug! procesor (44 K za ba- 
sic, 60 K zbirnik). pa generator 
zvoka, Prestelov adapter ... Cene 
so dovolf vlsoke, 400 funtov za 
osnovno enoto (BBC model B), 
200 za drugl procesor, 50 za vme- 
snlk za povezavo z drugimi mlkro- 
rabunalnlki, par disketnih enot, 
skupaj 800 K, za 800 funtov. 2. T. 



INPUSTRIJA. 


Deviska zabava: 
denar in slava 


CIRIL KBASEVEC 


■■aCelo se . 

^^^letih, ko sta Richard Bran- 
i^Bson. sedanji lastnik podjetja 
Virgin (Devica), in glasbenik Mike 
Oldfield zdrg2ila denarje in usta- 
novila gramofonsko hiSo Virgin. 
Pn/i produkt zaloJbe je bila 
ploSfia z naslovorr Tubular Bells. 
Prodajni izkupi£ek je povzdignil 
Virgin precej blizu zvezdam. Za- 
lozba si je lahko prIvoSdila same 
projekte, ki so gotovo prInaSall 
denar in slavo. 

Danes ima druzba letalsko pre- 
vozniMvo, snemaini studio, laslno 
proizvodnjo gramofonskih plo5C, 
kaset in videokaset, pa ie odde- 
lek, ki se ukvarja izkijudno s pro- 
gramsko opremo. Virgin Games, 
kot mu pravijo, je zadasno nasta- 
njen v legendarni ullci Portobeilo, 
in to V prostorih, kjer se je rodil 
deviSkI imperij. DIrektor -menke 
zabaven Nick Alexander pravi, da 
bo prav zaradi ze desetletnega vo- 
nja po vlagi Virgin po nekaj letih 
edino ime, ki bo v produkeiji sott- 
wara de kaj pomenilo. 

Programska usmeritev kaze, da 
Je edini moto hise potegniti iz tr- 
ziSda, ki je vse vedje in vedje, kar 
najved denarja. Zanimajo jih sa- 
mo igrice za mikroradunalnike 
vseh tipov. Zdaj imajo v svojem 
proizvodnam programu 36 razli- 
dnlh Iger za radunalnike CBM 64, 
VIC 20, spectrum, Tl 99/4 A, BBC 
B, electron, oric In dragon. V nji- 
hovlh temadnih rovih, kjerse igra- 
jo od jutra do vedera freaki nove 
generaelje, pa smo videli, da prl- 
pravljajo nekaj Izdaj za amstrad in 
celo za Sinclalrov OL 

Virgin Games Ima pod svojim 
okriljem 40 nonorarnlh in 5 hISnih 
programerjev. Za kontakte s pa- 
dalci skrbi mlada dama Patricia 
Mitchell, ki vam bo. Ce jo boste 
kje ujeli, namenila nekaj dasa ta- 
koj, pozneje pa Se lepo pisemce. 
Dol2lna vaSega zmenka bo odvl- 
sna predvsem od ideje. ki jo boste 
ponudili. in od funtov, ki letijo iz 
vaSe nove igrice (tega sami seve- 
da ne vidite, zato kaie poskusiti). 

HISnl programerji se ukvarjajo 
Izkiju&no s tern, da obdelujejo 
programe zunanjih sodelavcev. 
Prva todka je grafika. Grafidna 
oprema igrice Je tako pomembna, 
da zaradi nje vedkrat 2rtvujejo tu- 
di polovico izvirnega programa. 
Ko programerji spustijo igrico iz 
rok, se je takoj iotl reklamni apa- 
rat. Narediti je treba ovltke, plaka- 
te, dasopisne In video reklame, 
prodajne kataloge... Pri lem so- 



deluje skupina reklamarjev, se- 
stavljena iz krdela rlsarjev strlpov, 
psihologov in propadlih Sluden- 
tov, brez katerih tudi tu ne gre. Vsl 
delajo za ljudi. Njihovo geslo je: 
Oe gre denar Iz Zepa, naj gre hitro 
In dim manj bolete. 

Nick Alexander pravi, da je an- 
glesko trziSce najpomembnejSe v 
tern poslu. Ce se prebijeS lu. ti je 
odprta pot do svetovnih uspehov. 
■•Vemo. da za naSe zdravje ni do- 
bro tisto, na kar nas staino opo- 
zarjajo. Svojih Izdelkov doma 
praktidno ne prodajamo. Za to bl 
potrebovali posebno firmo, ki bi 
se ukvarjala samo s posebnostmi 
angleSkega triiSda. Pravijo, da je 
ameriSko triiSde zahtevno. Res je, 
toda tako cudno, kot je naSe. go- 
tovo nl. Predvsem pa tarn ne pro- 
daja programov vsak mladolet- 


nik,- modruje Alexander. To je to- 
rej bdgovor, zakaj je Virgin Ga- 
mes v prvi polovici leta 1984 pora- 
blla za propagando polovico do- 
hodka od svoje prodaje. Svoje 
programe pa je lansiraia v nasled- 
nje driave: Zahodna Nemdija. 
Francija, Nizozemska, Belgija, 
gvedska, Finska. NorveSka, Dan- 


ska, Italija, Bpanija, drzave Sever- 
ne Afrike, Novo Zelandijo, Avstra- 
iijo, ZDA in Kanado. TakSna inter- 
nacionalna distribudia je Virgin v 
trenutku postavila v sam vrh soft- 
warsklh hiS. 

Cez nod so zadeli programerji iz 
neznaniii kraiev poSiljati zaloZbi 
svoje igre na zelo visoki ravnl. Bi- 


11 


PREDSTAVIJAMO VAM 


AT, novi clan 
druzine PC 


D ru^ina IBM PC se je spet 
poveiala. Novi mikroraiu- 
nalnik, ki so ga v ZDA po- 
slall na trg pred nekaj mesecl, v 
Evropi in Jugoslaviji pa pred te- 
dni, se imenuje AT (Advanced 
Technology, razvita tehnologija). 
S tern modelom je zdruiljiva vedi- 
na programske opreme sstarejSIh 
PC razen nekaterih iger in redkih 
apllkacijskih programov neodvi- 
snlti programskih hi§. Zaradi ne- 
kaj zanimivih novosti je vredno 
pobrkijati po notranjosti novega 

CPE 80286 

Snovalci se nlso zmolill pri Izbi- 
ri centralne procesne enote. Ta je 
iz Intelove dru2ine iAPX 286. Edi- 
no logidno, saj 80286 sprejema 
strojno kodo procesorjev 8086. ki 
jih uporabljajo siarejSi modell 
IBM PC. 

Tip 80286 ponuja precej ved kot 
starl procesorji. Za vsakega upo- 
rabnika dopuSda do 16 Mb realne- 
ga in 1000 Mb (1 Gb) navideznega 
pomnllnika (virtual storage). Na- 
rejen je bil posebej za vedopravil- 
ne veduporabnISke sisteme. Pro- 
grame Izvaja na Stirih privileglra- 
nih nivojih. Na nivoju z najviSjlm 
privilegijem tedejo postopkl v ]e- 
dru operacijskega slstema. Pod 
njim se izvajajo sistemski servisnl 
programi, nato razSirItve operaci 
skega aistema in kondno u| * *' 


strukcijo v 260 nanosekundah pri 
taktu 8 MHz. V ohidju integrirane- 
ga vezja z 68 noiicami se skrlva 
120.000 tranzistoijev. Napajanje 
je 5 V in poraba 600 mA. 

' V 80286 so tri lodene procesne 
enote, Pnra je Ale (aritmetidno- 
logidna enota), drug Izradunava 
naslovne odmike, tretja pa fizidne 
naslove podatkov v pomnilniku. 
Za operaclje s plavajodo vejico je 
mod prikijuditi numeridni kopro- 
cesor 80287, podobnokot pri dn 
zini 8086 koprocesor 8087. 

Intel je pridakoval najbolj mnc 
2i6no uporabo tega procesorja 
malih poslovnih sistemih, teleko 
munikacljah in robotlkl. Konku- 
rendna procasorja v tern razredu 
sta §e M 68010 In NS 16032. Se 
preden je IBM napovedal svoj no- 
vi mikro, so za 80286 raztXli na- 
slednje operacijske sisteme: 
MP/M-286 (veduporabniSki 
CP/M-Digital Research), XENIX- 
286 (Unix za 80286 - Microsoft), 
COHERENT - 286 (Mark Wil- 
liams). Od jezikov so bill na voijo 
pascal, PL/M in fortran ter nekaj 
sistemskih programov. 

12 


Dvakrat hitrejii od 
predhodnikov 

V primerjavi sstarejdiml modell 
IBM PC je AT vellk napredek. Za- 
radi novega procesorja Izvaja pro- 
grams dvakrat hitreje. Osnovna 
modela sta dva, 68 In 99. Prvi upo- 
rablja za osnovni medij zunanjega 
pomnllnika 5-indne diskele: na 
vsako gre 360 K podatkov. Ponu- 
jajo tudi nov disketnl ppgon, kl 
ima prav tako 5-lndne diskete. se 
shrani naeno kar1,2Mb. 28l me- 
dija nista zdruiljiva niti navzgor. 
tako da stare diskete s 360 K ne 
primejo na novI pogon. 

Na procesorski kartici je po- 
mnilnlk 512 K, ki ga je mogode 
povedevati v modulih po deirt all 
pol megabyta. 

SIstem vsebuje dasovnik z uro 
In datumom, ki se baterijsko na- 
paja tudi takrat, ko je radunaJnik 
izkiopljen. Radunalnik se da vklju- 
diti le s kljudem (kljudavnical). Za 
model 99 je predviden nezamen- 
Ijiv diskovni pogon z zmogljivost- 
jo 20 Mb. V obeh modelih je po- 
dno2je za numeridni koprocesor 
80287. Neposreden dostopdopo- 
mnilnika ima 7 kanalov. Uporab- 
niku so namenjeni Irije dasovniki. 
Oba slstema imata po 8 rpdirltve- 

sta ze^asedeni). 

V obliki razdiritvenlh kartic po- 
nujajo kopico dodatkov.Tosopo- 
mnilni moduli po 128, 256 all 512 
K. diskovni pogon 20 Mb. disket- 
na pogona 1,2 Mb In 360 K, serlj- 
sko/paralelni adapter, protolipna 
kartica ltd. Sirjenje obeh sistemov 
je omejeno s Stevilom prostih raz- 
Siritvenih rez, tako da Je zmoglji- 
vost najvedjega pomnllnika 3 Mb. 
Tipkovnica ima 8 tipk in je prlklju- 
dena na osnovno enoto s tifmetr- 
sklm spiralnim kablom. Lega ce- 
lotne tipkovnice je nastavijlva, 40 
tipk je mod programirati. 

Prikl|u6ne kartice 

Modna komponenta AT so prik- 
Ijudne kartice za komunikacije 
BSC, SDLC In LAN. Kartice BSC (v 
sislemu sta lahko dva) In SDLC (v 
sistemu je lahko le ena) posredu- 
jejo informacije tako kot vmesntk 
RS 232 in so zdru^ljlve z vsemi 
radunalnik! iz serije PC. LAN po- 
menl Local Area Network (lokalna 
mreza) in je novost pri IBM. Zdi 
se, da bo pomembno oroije pri 
prodaji modeiov PC, iai pa je v 
Evropo zajadralo le malo podat- 
kov 0 tern. Ko bo znano ka] ved. 
bomo seveda porodalt. 

AT lahko posnema postajo 3278 
In tako soi^luje z velikimi upo- 


rabnidklmi sistemi arhitektura 
370. Pri periferijl je treba omeniti 
da gralidni In barvni tiskalnik/rl- 
salnik, barvni in dmo-bell zaslon 
ter prikijudek za Igre(l). igratl se je 
mogode tudi z nsumodnejdim PC. 

Za zdaj so na voijo trije opera- 
cljskl sistemi za drutino PC. IBM 
forsira PC DOS. kl podpirs tudi 
LAN. PC/IX je Interaktivni aistem v 
realnem pomnllnem prostoru. Ml- 
crosoftov XENIX je zanimlv zaradi 
jezika C. ki jeskupen vsem opera- 
cijskim sistemom, izpeljanim iz 
Unixa. Omenjajo ie QUNIX, zbolj- 
5ano varlanto, kjer bodo poudarlli 
paralelnost programov. 

Programske opreme je za celo 
goro. Omenimo nekaj prevajalni- 
kov: makro zbimik 286, pascal, 
cobol, "nujno zlo- fortran, APL, 
za maidke logo. .. Tu so 5e upo- 
rabnidki programi za pripravo be- 
sedll in porodll, urejevalniki bese- 
dll, igre, programsKo posnemanje 
terminalov 3270 in vstop v velike 
sisteme, posnemanje terminalov 
3101, elektronska podta ltd. 



Milanski SMAU 


M k 

tel 


I ednarodni salon pisami- 
dke opreme, informatike, 
telemalike in komunika- 
01], kl je od 19. do 24. septembra 
zasedal prostore razstavidda v se- 
jemskl tetrti Milana, je prlredltev, 
ki jo lahko mirno primerjamo s 
Cebitom v Hannovru all SIcobom 
V Pahzu. Letos se je razbohotll ie 
kar na 90.000 kvadratnih metrih, 
kar je za 30 odtotkov ved kot lani. 
Temu ustrezno je bilo tudi dievilo 
razstavijalcev. Skoraj 90.000 obl- 
skovalcem je predstavilb svoje 
doselke 500 Italljansklh firm In 
skoraj prav toliko tujih, ki so za- 
slopsle 18 driav z vseh koncev 
sveta. ZDA so imele kar 131 pred- 
slavnlkov, modno so bill zastopa- 
ni Zahodni Nemcl (108)ir> JaponcI 
(59). 

Te dteviike je treba pripisati hl- 
tremu razvoju informatike. Tudi v 
pavlljonih, kjer Jebllo razstavijeno 
pisamidko pohidtvo, Je bll radu- 
nelnik vsaj nujen okras. S svojim 
magidnim zaslonom pa je zbujsl 
ved pozornosti kot moderno obll- 
kovsna pisalna miza pod njim. 
Italijani se zavedajo. da skupaj z 


najrazvitejdimi veselo korakajo 
naprej in se spremlnjajo v Infor- 
macijsko dru±bo. To je bilo lepo 
razvidno iz reklamnega letaka. ki 
je vabil na ogled salons. ■•Sta pri- 
piavljeni na vstop v 21. stoletje? 
21. stoletje se zadenja na 21. 
SMAU," se je glasila pogumna 
krilatica, kl je vabila na vsakem 

Pri glavnem vhodu nas je z na- 
smedkom pozdravita hostesa vve- 




rasedel do zadniega kotlfika in 
OtlpBli $nio lahko vso tisto, kar 
smo prej gledali v tujih revijah. 
Ceprav 8 prodajo svojih raCunal- 
nikov nimajo taiav In naa niso 
uvratili mad morebitne kupce, so 
nam pri IBM prijazno razkazali 
vse, ter nas je zanimalo. Najno- 
vejS iz dru£ne PC, model AT 
(Advanced Technology) je z de- 
monstracijsklm programom izzi- 
val mimoldoie In sam opisoval 
svoje sposobnostl. Konfiguraclia 
z 1.2 Mb RAM. Ardim dlskom 20 
Mb In tistelnikom stane 13,5 mlll- 
Jona Hr. Nlsmo je kupMI. 

V drugih paviljonlh smo videli 
seveda vse od macintosha do vell- 
kega honeywella. NaStell borro le 
neka; zanimivosti ozlroma novo- 
sti, ki so bile uradno predstavijene 
na salonu. 

NaSo pozornostjs prltegnil lepo 
oblikovani osebni ra&unalnik 
iTTxtra. ima 16-bltno srce in ope- 
rBCijski sistem ITT DOS 2.11, ki Je 
najnovejSa verzija Microsoftovega 
MS/DOS. Standardna konfigjra- 
clja Ima 128 K RAM, enoto gibke- 
ga diska (360 K), mISko ltd. 

Zanimlv se nam je zdel prvi Itall- 
Janskl -zaresnl- prenosnl radu- 
nalnlk, ki se je skrival v modemo 
oblikovani potovalnl torbi iz usnja 
in lesa. Imenuje se easy II In je 
Izdelek firme NORD SYSTEM. Ima 
72 K RAM, fosfomi zaslon 12',x7'„ 
tipkovnico 2 72 tipkami, dvagibka 
diska s po 790 K in operacljskl 
sistem CP/M. 


ve parade tiskalnikov in se prepri- 
iall, da so "Stampanti- res malo 
draJji od "druckerjev.. Pri HP je 



Plus 4: zboIjSana verzija CBM-64. 
Data general one: najvefijj LCD 
zaslon. 


ta je doloOil minimalne skupne 
osnove sistema MSX (procesor Z 
80. 32 K ROM, 24 K RAM, izhod za 
TV, monitor, kasetofon, dve Igral- 
ni palici ltd. Philips Je evropski 
partner konzorclja. ki ima svoj se- 
de2 na Japonskem. MSX je pred- 
stavll tudi Canon (64 K RAM, 32 K 
ROM), Sony pa Ima svoj model ie 
priptavijen. Svet bo verjatno v ne- 
kaj tednih doiivel novo invazijo 
•rumenih". 

V pavlljonu, kjer sta se stiskala 
Commodore in Sinclair (ozlroma 
njegov generaini zastopnik za Ita- 
lijo Rabbit), je bilo seveda najbolj 
2lvahno. Commodore je predsta- 
vil svoj PLUS 4 (napovedani C- 
264). Novo Imejedobil radunsdnlk 



se je razbohotil 


soijski opravi. V recepciji nlsmo 
bill deleini kake posebne pozor- 
nostl, deprav smo bill kotjugoslo- 
vanskl obiskovalcl prava redkost. 
(Ko smo V dveh dneh dvakrat pre- 
hodill po devel kllometrov, nlsmo 
srefiali niti enega Jugoslovana, 
celo med razstavljald ne.) 

Izpolnill smo anketnl list, da 
nam bodo drugo leto lahko posla- 
II zastonj vstopnice, in se napotili 
V prvi paviljon. ••Big Blue-- ga je 


Videli smo tudI osebni radunsl- 
nik z verjetno najvedjim LCD za- 
slonom. Imenuje se DATA GENE- 
RAL ONE In v Italljl ga bo motno 
kupiti V zadetku leta 1985. Ra£u- 
nalnik je velikosti prenosnega pl- 
salnega stroja, Ima 128 K (do 512 
KJ pomnilnite In enoto gibkega 
disks s 768 K, moinost za prlklju- 
£itev trdega diska ltd. (Cena: pri- 
bli2no 5,800.000 Mr.) 

Sprehodili smo se mimo Staro- 


bllo vse tiho. Mo2ak je z dotikom 
ekrana na razstavljenem HP-150 
povzroCM Izpis na profesionalnem 
tiskalniku LASERJET, ki je zares 
nesiiSen (manj kot 55 dB). V enl 
mlnuti je izpisal okoll 8 strani tek- 
sta (letter quality), torej je prlblli- 
no osemkrat hitrejS od tiskalni- 

Phllips Je pokazal svoj model 
VQ-8000, kl je prvi evropski raOu- 
nalnlk USX. Ideja MSX se je rodlla 
ie pred pelimi leti, ko so razlldna 
podjetja ugotovlla, da Izdelujejo 
podobne raCunalnlke, ki pa so 
med seboj v glavnem nekompati- 
bllni. Zdr\i2ila so se v konzorclj In 


po Sbrlh voelanlh uporabnlSkin 
programih. TehnIOnI podatkii 64 K 
HAM, 32 K ROM, mikroprocesor 
7501 (ura od 0,89-1,76 MHz), 25 
viatic, 40 kolon, 121 barvnih od- 
tenkov. resolucija 320 x 200, 2 
generatorja zvote, basic 3.5. Ce- 
na brez PO je 975.000 Mr. Model C 
16 (245.000 Mr) si nlsmo natan&ne- 
je ogledovali, ima pa zelo lepo 

Pri Rabittu se je okoll 15 mavric, 
kl so bile opremljene z zelo slabi- 
mi barvnimi monitoijl (cena 
550.000 llrl), gnetio staro in mla- 
do. Vse so Imele obvezen micro- 
drive, kl je V Italljl precej drag. Ob 
strani so ponosno stall trije OL. 
Slnclalrovi zastopnik! so jih Ijubo- 
sumno Ouvali pred majhnimi in 

Se nekaj praktiOnih nasvetov za 
vse, ki se bosle drugo leto odio&lli 
za obisk 22. SMAU. Ce ne bests 
parklrall avtomobila v hotelskl ga- 
rail, vam prtIjaZnega prostora ni 
treba zaklepatl, ker ga bodo pred- 
siavniki milanskega podzemija v 
vsakem primeru odprii. Ce si ne 
boste hotelske sobe rezervlratl 
vsaj 14 dni prej, teh problemov ne 
boste Imell, ker bests morall pre- 
spati V avtu. Po 21. uri ne bodite 
na prostam, Oe ste kje v predmest- 
ju. Ne vemo nataneno, zakaj, toda 
tako so nam svetovall ie v Trstu. 
Ker Ob 22. uri res nlsmo sreCall 
Ztve duSe, smo z izvijafiem v roki 



DruZIna Star: ■•stampanti- In "druckeriU. 


13 




SUPERTEST. 




S. atrani) 


Vhod/izhod 

Vhod/izhod (input/output) ie ofganiziran 
poaoPno kot pri ZX spectrumu, Wfej po siste- 
mu kanalov in tokov. Npr. izpis, ki bi Sal naTV 
zaslon, lahko s apremembo taka poSljemo v 
tiskalnikov kanal. Podatke, ki bl jih slcerbrali 
iz kanala za tipkovnico, preveiemo na mikro- 
trafcno enoto. .. Naprave, iz kalerih lahko QL 
bare all nanje piSe, so ta hip naslednja; tip- 
kovnlca, okno na ekrahu, serijski vmesnik, 
LAN, datoteka ha mikrotradhiku. Enostavno 
in kohstno bl bilo, te bl se dalo tudi RAM 
privezati na kakSen tok. Take bi Oobill v bi- 
stvu RAM-DISK za ceno nekaj bytov v romu. 



Zadovoljiva 

tipkovnica 

Raziskovanje zadnimo s tipkovnico. Na 
prospekllh In fotografijah ka2a. da se je sir 
Clive vendarle odiodil za manj revoluclonaren 
prijem. Do standarda manjka pravzaprav sa- 
mo tipka DELETE, ki jo nadomeidajo kombi- 
naeije tipk CTRL (kontrol) In kurzorjev. 

Obdutek tipkanja po tej tipkovnici )e nekaj 
manj profeslonalen kot njan vidaz, vender to 
mnenju mnoglh boijSi, kot so prldakovali. Ce- 
prav se jedro na razlikuje bistveno od mavri- 
dinega. je to la tastatura ‘-full travel-. Na 
fakulteti za elektrotehniko je nai sodelavec 
seciral ta najpomembnejSi -user interface-. 
Na sredo vse skupaj ni zlepljeno v popast 
sendvid in gumijasto vzmetenje bo mogode 
nadomestili z vzmetmi. saj so same tipke 
dovolj kvalitetne. Ko tipkamo na navadno 
prolesionalno tipkovnico, kjerso tipke vzme- 
tene s kovinskimi vzmetmi. se slla ki je po- 
trebna za potlskanje tipke navzdol spreminja 
po Hookovem zakonu, lorej llneamo. Po 
sprostilvi tipke se tako tudi vrada v osnovni 
polo^d]' mlllmeter potrebna 

precejjnja Sila, potem pa se tipka vdre kot 
noga skozi ledeno skorjo v sneg in z gluhim 
-tumb-'prst konda v globlni. Ob vradanju se 
tipki iz najvedjih globln na mudi proved, daje 
nekam len vtis. Pri pritiskanju na tipke zadeva 
prijetno Sklepeta. Kot kaie, 2al ni vdelana 
rutina, ki bl ob tipkanju pIsKala na vdelani 
zvodnik. Pisk bl namred potrdll, da je radunal- 
nlk tipko -vzel-. Tipke se sicer ne zatlkajo. 
edino kot -L- oblikovani -enter- je ireba 
pritisniti nekje na navpidnem delu. 



MM, 

tr.; . . J 


Kot vidite na sliki, so na lev! strani tipkovni- 
ce Se funkcijske tipke, ki jih lahko pritiskamo 
tudi V kombinaeiji s tipkama SHIFT all CTRL. 
2 bI jih SB editor ne upo'aPUa. pa bi se hitro 
nadia raba zanje. 

Vnos podatov iz tipkovnice poi^it^ P° vme- 
snih pomnilnikih, njihovo velikost pa dolodi- 
mo Ob odprtju kanala. V praksi to pof^eni, da 
lahko tipkamo tudi, kadar je radunalnik zapo- 
slen, In informaeija ne bo Izgubljena. Npr. 
opravimo krajSi INPUT dost! prej. preden nas 
radunalnik sploh kaj vpraSa. 


Pomanjkijiv editor 

Zaslon je navadno razdeljen v tri okna. V 
#0 programe popravijamo, v oknu ai jih li- 
stamo in v is2 jih izvajamo. Ce upotabljamo 
monitor, so vsa iri okna med seboj lodena, na 
TV pa se #1 In «2 prekrivaia, v bistvu tako kot 
pri ZX spectrumu. Ko plSemo program, si 
pomagamo z ukazom AUTO, ki sam Sleviidi 
vrstice. RENUMBER jih preStevildi (tudi GO- 
TO ipd-), DLINE i^riSe eno all ved vrstic, 
EDITpaomogoda poptavljanje vrstic. E-D-l-T 
in potem Stevilka vrstice je de slabSi prijem 
kot npr. pri Gensu all SOS (DEC 10). 2 majh- 
nlm irikom (EDIT vrstica, korak) pa nam bo 
radunalnik v spodnje okno izpisoval vrstice 
po vrstl. Ce okno povedamo bomo dobili za- 
slonski editor, Ie po posameznih vrsticah se 
bomo lahko premikall samo vodoravno. Kljub 
lemu smo mnenja, da bl bil editor v takem 
radunalniku lahko boij dodelan. 


Mikrotradni enoti 

Tu bi moral! zadeti porodllo o RS 232, a ga 
kratkomalo nismo mogll testirati, saj so ko- 
nektorjl tako nestandardni, dacelopozoaval- 
cl brunejskih standardov zmajujejoz glavami. 

Na desnl strani sla mikrotradni enoti. 0 
njunt smotrnosti je bilo prelitega 2e veliko 
drnila. zato na kratko. Mikrotradniki so zadp- 
voljlv medij za hiter vnos programov all po- 
datkov In ob pametni programski opremi do- 
volj dobri za prertaianje delov programa v 
radunalnik in iz njega, po potrebi med delom. 
Niso pa primomi za trajrejSe shranjevanje 
informaeij. Bolj kot vdelavo mikrotradnikov je 
treba postejati to, da ni vmesnika za kaseto- 
fon, kl je resda podasen, aizredno zanesijiv in 
cenen medij. 

§e posebej tisti, kl bomo dosti progrtenira- 
li, bomo porabill mnogo mikrotradnikov sa- 
mo za rezervne kopije programov (backup). 
Povpreden upotabnik pa bo pad uporabljal 
tistih ducat kupljenih programov: de ne bo 
polteboval ogromnih zunanjih spominskih 
kapacitet, mu bodo mikrotradniki zadostova- 


li. Tisti najbolj zahtevnl pa si bodo lahko 
omisllli winchester ali vsaj gibke diske z vodjo 
zmogijivosijo. 

Hardversko ni videti vedje razlike med mi- 
krotradniki ZX in QL. BIstvane se zdijo razlike 
V programski podpori. Tako je direktorij mi- 
krokasete. kot kale, nalo2en v RAM. Ce npr. 
zahtevamo: dir mdvi. . . kar pomenl Isto kot- 
CAT 1 V SP, bo radunalnik vrtel mikrokaseto 
dlje dasa samo prvid. Vsakid naslednjid pa bo 
Ie kontroliral, all je v odprtini Se vedno ista 
kasetka, in de je, direktorij izpisal takoj. Su- 
per Basic ima nekaj ukazov za delo z mikro- 
tradniki. Teh V 

bistvu ni mnogo, nov je edino COPY, kl orno- 
goda nebolede snemanje rezervnih kopij. 2al 
morajo biti argument! teh ukazov vedno kon- 
kretne datoteke in si ne moremo prIvoSditi, 
da bi z enim ukazom pobrisali vse datoteke s 
podaIjSkom, npr. _TEMP. Pomagamo pa si 
lahko. saj je kot argument vseh ukazov vedno 
dovoljeno uporabljati spremenijivke. 

Ukaz LOAD je pribliibto tako hiter kot v ZX 
spectrumu (toda kar med LOAD tipkamo, si 
zapomni). SAVE pa je gotov tako rekod v 
trenutku. Najprej smo pomislili. da se je radu- 
nalnik zaeiklal. saj se je kurzor 2e prikazal, 
Kasetka pa se je kar vrtela. Izkazalo se je, da 
je biia to Ie delitev dela med procosorjema. 
Dejansko je med hranjenjem programa radu- 
nalnik popolnoma dostopen uporabniku. 

Pri delu z mikrotradniki gre nekoliko na 
2ivce tudi to, da je treba vedno tipkati mdvi, 
mdv2- . . Vender je to valik napredek v primer- 
javi z desetioami -Sttov- zazvezdice in nare- 
kovaje pri spectrumu. Med enomesodnim te- 
stom so mikrotradniki detail zanesljlvo, edino 
ob nalaganju Psionovlh programov so po mi- 
nuti iivljenja vdasih izpljunili izpis -Bad me- 
dium- -slab medij-. Z rezervnlmi kopijami se 
ni to nikofi zgodilo in gre brikone krivili fir- ; 
mo. ki kasetke razmno2uje, da dela ni opravl- , 
la dovolj kvalitelno. j 

Mo6na in pametna grafika I 

Danes ko zna 2e vsak radunalnik bolj ali 
manj hitro radunati, postaja grafika vse po- 
membnejSI dejavnik njegovaga uspeha. Rise- . 
na informaeija to’'® mnogo ved kot gore Ste- ; 

Pri QL so nadrlovalci tako strojne kot pro- 
gramake opreme posvetili veliko pozomost 
tistim funkeijam, ki omogodajo radunalniku, 
da prek zaslona komunlclra z uporabnikom. 

Mo2na sta dva grafidna nadina. V 1. 1. MO- 
DE B (256) je zaslon razdeljen na 256x256 
todk, vsaka ima lahko eno izmed osmih barv 
in po 2elji hardversko utripa. MODE 4 ima 
vISjo lodijivost (512x256) V 4 barvah (bela. 
drna, rdeda, zelena). PoudaritI gre Se, da je 


14 


programsko zaQeva tsko zasnovarta. da risa- 
nje in barvanje tetela enako, ne glade na 
MODE. Programe lahko torej pISerro neodvi- 
sno od naCina. 

Saveda |e tekst in grafko na zaslonu mo- 
gote poljubno meSati. Tako mofna graflka 
postavija V ozadje celo rafiunalnike, kot je 
macintosh, ki je samo drno^l, da o tistih, 
katerih gratiko smo ie v&eraj hvalili (BBC, 
CBM S4. spectrum, sploh ne govorimo. 

Takoj po vktopu vas raiunalnik vpra&i, all 
uporabljate TV all monitor. Sllka je namrei 
zelo SIroka in bl na TV Izpadta iz vidnega 
poija, Zato za TV rafiunalnik zmanjSa velikost 
oken iz izbere ve£je dike. Z ukazom CSIZE 
lahko spremlnjamo vliino In SIrino drk. Vsega 
je na voijo 6 razlidnih vellkostl. 

Mehka^na 

Ce ne Izberemo nidesar posebrtega, bo ra- 
dunalnik ves OUTPUT prikazal prek toka xZ, 
navadno v okno na zaslonu. In sprejemal 
podatke s tipkovnice. Program mora imeti za 
OUTPUT torej odprt kakSen kanal, navadno 
na okno na zaslonu, Polo2aj okna deliniramo 
z ukazom OPEN, Npr: OPEN #2. CO- 
N_400x200a56x0-20 bo toku 2 prlredll okno 
na zaslonu vellkostl 400x200 z zgornjim le- 
vlm robom na 56,0, Ce iellmo velikost all 
poloiaj okna pozneje spremlnjatl, to storlmo 
z ukazom WINDOW. 

Vse operaclje z okni so softverske in har- 
dverske kot npr. pri lisi all macu. Vsa razlika 
pa je V tern, da je intormacija, kl je v prekrlva- 
jodih oknih, pri QL Izgubljena, tarn pa ne. Pri 
QL bl se bilo treba programsko nekollko bolj 
potruditl za natanko isti udinek. 

V rabi sta dva koordinatna sistema. Veli- 
kost oken in njihov pola2a| povemo v abso- 
lutnem koordinatnem sistemu, (t. I. "pixel*) 


kl je ne glede na izbrani MODE (4 all B) vedno 
256x512. Vse drugo, torej risanje in pisanje, 
pa tedevgrafldnem koordinatnem sistemu, kl 
je vedno definiran tako, daje vidina okna 100, 
SIrIna pa proporclonalna tej vrednosti, Z uka- 
zom SCALE lahko merilo In izhodidde ^re- 
mlnjsmo. 

Oknu lahko na notranji strani dodamo tudi 
BORDER (rob) poljubne barve in debeline. 
Vsebino okna je mogode pomikati z ukazom 
SCROLL poljubno dtevilo pikslov navzgor all 
navzdol, s PAN pa levo In desno, Pomikamo 
lahko vse okno, vrstice nad kurzorjem all 
vrstlce pod njim. Vsl odgovori na input ltd. se 
namred izvajajo v oknu samem. Z ukazom 
CURSOR lahko premaknemo utripad na po- 
ljubno todko okna. 2 bI so parametri ukaza 
vezani na relativni sistem Innenagrafidnega. 
Vseeno je ukaz nepogreSIjiv pri oznadevanju 

Barve 

Ker je v QL lahko vsaka todka svoje barve, 
se odpirajo disto nove mo2no5tl uporabe. 
Ukaza PAPER In INK Imata lahko tri parame- 
tre, PrvI pove eno batvo, drugl drugo, tretji pa 
enega od dtirih nadinov meSanja barv (po- 
dobno kot pri zapolnitveni rutinl v programu 
PIxasso. le da je tarn Izbira de vedja). Efekt 
medanja barv pride do Izraza zato, ker sta 
drobni sosednji pidicl razlldnih ban/. Na ta 
nadin dobimo na ekran eeveda mnogo ved 
kot samo 8 osnovnih tonov. (V MODE 4 radu- 
nalnik zaokroil barvno kodo na bliinjo ob- 
stojedo barvo). Z ukazom STRIP dolodimo 
barve, ki se bodo pokazale, de bomo pisall z 
INVERSE 1 , V bistvu gre za altemativno barvo 
papirja, 

Barvo celotnemu oknu spremenimo tako, 
da ga pobridemo s CLS, Tudi ta sprejme 
parametre, kl povedo, katerl del okna (all vse) 
zelimo pobrisatl. Morda se bo nadia uporaba 
tudi za ukaz RECOL, ki piksle neke barve 
prebarvajo v drugo barvo. Kadar smo v MO- 
DE 8, z ukazom PLASH 1 pripravimo tekst (all 
vse okno) do utrlpanja. K ved kot dobrl pro- 
gramskl podpori grafike edino ta pripomba, 
da ukazov za spremlnjanje barv ni mogode 
vstavijatl V stavke PRINT. Morda pa je tako 
bolj pregledno, saj so vse barve globalne 
(spektrumovcl 2e vedo, za kaj gre). 

Risanje 

Izbrali smo koordinatnl sistem in barve. Kaj 
pa sedaj? Kup ukazov je, vsak z razlidnimi 
parametri, s katerimi je mod lepo rlsatl. Rlde- 
mo relativno, glede na izhodidde grafidnega 
kuordlnantnega sistema, all glede na grafl^r 
kuzor (navadno je to zadnja narisana todka, 
pri krogih in eirpsah pa sredidde), QL ne poz- 
na sporodlla. da je del slike padel Iz okna. 
Samo naride ga ne. 

Osnova vsake risbe so seveda drte. Povle- 
demo jih z ukazom LINE. LINE 20, 30. TO 20, 
50 TO 40, 50 TO 40, 30 TO 20, 30 bo narisal 
pravokotnik. Crto fahko potegnemo do neke 
todke z LINE TO x, y. Vektorje pa rldemo z 
UNE-R, kl deluje tako Kot DRAW pri spectru- 
mu. Todko nariSemo s TOINT (all POINT-R). 
Kroge all elipse ridemo z ukazom CIRCLE. Za 
ellpso povemo de drugl radij In naklon prvega 
radija k horizontali. ARC potegne lok med 
dvema todkama (all od zanje narlsane do 
neke druge todke) In pri tern opide poljuben 
kot. Vdelan je tudi ukaz FILL, kl pa je duden. 
Deluje namred podobno kot INVERSE all 
OVER. Oe pred risanjem ukaltemo FILL 1 , bo 
radunalnik vsak zakijuden Ilk z^olnil. Zc^ol- 
njevanje konkavnih llkov mu ne gre od rok. K 
risaisklm ukazom spada de po svoje nepo- 
trebni BLOCK, kl naride zapoinjeni kvadrat. 


Tudi za llste, ki radi ridete z ielvami in s 
pol2{. je poskrbljeno. SB pozna naslednje 
ukaze t. I. "turtle graphics*: PENUP, PEN- 
DOWN, MOVE, TURN, TURNTO. 

Risanje je mnogo hitrejde kot pii SP, nekaterl 
ukazi tudi do desetkrat. NekaJ na radun hitrej- 
daga procesorja, nekaj pa tudi zarsdl eno- 
stavnejde organlzacije pomnilnika. 

Zvok Je sam svoj gespodar 

Zadnje podrodje, ki ima de nekaj zveze s 
hardverom, je zvok. V QL ni vdelanih poseb- 
nlh dipov, kl ga bl generirali, zato se seveda 
zvodna sposobnosl radunalnika skrlje pred 
tistimi, kl Imajo vedkanalne ganeratorje. Je 
pa odiidno programsko poOprt.ZvokupravIja 
drugl procesor, zato traja piskanje tudi med 
delom. Zvodnlk je vdelan nasprednji strani In 


je glasnejdi kot pri spectrumu (glasnosti ne 
mormo uravnavati). 

Uravnavamo pa lahko vidino in dol2ino to- 
nov, 2al v dudnih enotah. Poleg osnovnega 
tona lahko Izberemo de eno vidino. hitrost 
prehoda meo vidinama, das. ko piske na eni 
vidtni, nepravilnosti v hitrostih prehodov in 
dasu zadrievanja. Z nekaj poskudanja je mo- 
gode Izvabiti zares barvit zvok, glede na raz- 
polo2ijivi hardver depraved. Ker QLni strojza 
igro, ni treba 2elovati za gerteratorjem zvo- 
kov. Gotovo pa se bo pojavil kot dodatek. 

Ura je nekod bila 

SB ima pet ukazov. kl se nanadajo na bra- 
nje in nastavljanje ure. Nekod je bll radunal- 
nik menda zasnovan tako, da je ura tekla, tudi 
de je bll ugasnjen. Pri nas pa ne, zato ]e 
mno2ica ukazov v bistvu n^otrebna, saj ne 
vemo, zakaj bl bil ves radunalnik pod nape- 
tostjo samo zaradi ura. Nobenih Informaclj 
nimamo, all jo poganja kardver, all pa je to le 
ena od oblik vedopravllne zmogljivosti, kl jo 
ima MC 68006. Verjetno za uro le skrbi oden 
od dipov ULA 

Super Basic je vreden 
svejega imena 

Pravijo, da je Sinclair Research obdrital 
ime BASIC samo zato, da se ljudje rte bi 
ustradili novoga Imena. Med dobrimi progra- 
merji se basica namred dtii prizvok zadetni- 
dkega jezika, kl nikakornemorebitl nadome- 
stilo za nekaj tako resnega. kot je npr. for- 
tran. 6e pozabimo na kompleksne in zelo 
precizne spremenijivke, je SB bistveno boljdl 
jezik kot fortran. Je strukturiran, z mno2ico 
koristnih tunkcij, po svoje malo "pameten". ^ 

15 





Programiranje vseeno ni tak luksus kot pri 
spsctrumu. Kdor je navajen na manj prijazne 
slrDje. pa bo s QL veb kot zadovoljen. Vse 
ukaze je treba v cetotl odllpkatl, za njiml pa 
po potrebi napisatl prazne prealedke. Po- 
mnllnika je dovolj. Pafiunalnik zahteva, da so 
izpisl pregledni. 

Slntak^ se sicer kontrolira pri vnosu 
vrstic, toda program v ROM ne more vedeti, 
da je APEH le narobe irkovan PAPER, in ne 
prc^ura, kr jo nameravamo Se deflnlratl. Ce 
ugotovi napako izpISe "BAD LINE- in zahte- 
va, da jo popravimo. Med izvajanjem pozna le 
21 sporo6l za napake. vedina je namenjena 
V/l operacijam. Iskanje napak bo zato nekaj 
teSje, pisanje programov pa vseeno dosti Ia2- 
je zaradi moZnostI strukturlranja. 

Izvajanje programa prekinemo a CTRL 
-SPACE-, nadaljujemo pa lahko le, 6e med- 
tem po programu nismo proved Sarilt, saj so 
vdelani elemsntl polprevajalnlka, kl med Izva- 
janjem ne dopuSda popravkov all novlh spre- 

Hitrost radunalnika je modno odvisna od 
tega. kaj delamo. Radunanje trjgor>ometri6- 
nth funkcij inaritmetikasplavajodovejicosta 
zares zelo hitrl <glej MM, oktoter). Sortiranje 
In operacije z dosti premetavanja podatkov 
pa so okrog tdkrat hitrejSe kot pri spectrumu. 
HItrost Izvajanja programov ni odvisna od 
velikosti, saj so vsi naslovi shranjeni absolut- 
no. Praznazankado SOOOselzvajaSsekund. 

S|»«inenljivke in koercija 

QL razlikuje med celoStevildnlml. realnimi 
In znakovnimi spremenijivkami ter Imeni (da- 
toiek). Integri so dolgl 16 bitov In so v obllkl 
dvojiikega komplementa (od -32768 do 
-•-32767). Podobno kot za znakovne spre- 
menljivke zapISemo za celoStevildne za- 
plSem Imena spremenijivk so poljubno 

Realne spremenljivke so dolge 6 zlogov, 
tore) 32 bitov za mantlso (natandnost bl mo- 
rals biti 9 meat, Sinclair pravi, da je 6), In 16 
bitov za eksponent (-t — 10 na 615). Tako vell- 
kih dtevit gotovo ne bomo potrebovaii. Vzrok 
dolgl mantis! je v nadinu radunanjavsamem 
procesorju. 

Vse tipe spremenijivk lahko zdru2ujemo v 
poija 5 poljubnim dtevilom dimenzij. Delo s 
poljl je modno olaJSano, saj lafiko tudi s dte- 
vilsklmi podnemo to, kar smo bill navajeni 
podeti le z znakovnimi. Popolnoma v redo je 

10 poij'el (2, 3 TO 5) = polje2 (3, 2 TO 4). 

LET nl potreben, lahko pa ga napidemo. 

Dela ludi tole: 

10 poljel (2, 3 TO 5) = polje% (3, 2 TO 4) in 
celo 

10 poljal (2, 3 TO 5) = poljes (3, 2 TO 4). 

Med celodtevMdnimi, realnimi in znakovni- 
mi spremenijivkami so prehodi avtomatidni, 
zato funkciji VAL In STRS nisla polrebni. 

Kontrolne strudcture 

NajpreJ moramo omeniti DEFine Function 
In DEFine PROCedure. Se tako reven jezik je 
s tern! ukazi mogode dopolniti. SB nl reven. 
Te struktore omogodajo pregledno programi- 
ranje. Seveda jemljejo poljubno Stevilc argu- 
mentov, znotraj njih pa lahko dellnlramo lo- 
kalne spremenljivke. Procedure In funkcije 
lahko klldejo same sebe, torej lahko progra- 
mlramo rekurzivno. 

Ponavijahje delov programa lahko dose2e- 
mozzanko FOR, ki je nekollkodrugadna, kot 
smo je navajeni. Lahko jo namred kondamoz 
NEXT, ENOFOR ali obema. Ce zanko zapusti- 
mo z EXIT, se program nadaljuje za END 


FOR. NEXT ne zakijuduje strukture, ampak 
pQvzroda, da se dtevec poveda: Izvajanje, de 
zanka ni izdrpans, nadaljuje za FOR. Cess bo 
zanka normaino iztekla, se bo Izvajanje torej 
nadaljevalo na stavku za NEXT. Ce namera- 
vamo vso zanko zapisati v eni vrsti, END FOR 
oz. NEXT nista nujna. 

10 FOR 1 = 1,2,3,4T0 7 step2: PRINT I 

bo Izplsal 1,2.3.4,6. 

Druga vrsta zankeje REPEAT, kl jo konduje 
ENOREPEAT (all NEXT)! tako kot pri FOR. 
Zanko zapustlmo z ukazom EXIT. Ukazov 
WHILE all UNTIL zato ni. 

izbiranje med ved moinoslml opravija v 
vedinl strukturiranih jezikov stavek CASE. Tu 
Ima podobno viogo SELECT ON/END SE- 
LECT. 

Stavek IF je klesldsn, seveda tudI z ELSE in 
END IF, po ieljl lahko zapidemo da THEN. 

Zares samo zaradi zdru2ljivostl z druglmi 
basic! so ohranili GOTO, GOSUB In ON spi- 
sek GOTO. 

V vsem SB je treba zares pokarati le to, da 
formatni izpis kot PRINT USING nl vdelan. 
Treba si bo pad deflnlratl proceduro. V stavku 
PRINT povemo, kateri tok bomo uporablll, 
argumente pa lodimo z vejicami (6 v desno), 
-backslash!- (nova vrsta), klicaji (en presle- 
dek - ni neumno) In podpidji (ne naredi nids- 
sar). Sirino naprave, kamor izpisujemo, deti- 
nlramo z ukazom WIDTH. Tekst je lahko seve- 
da v raznlh batvah, OVER 1 . nenavaden pa je 
tudi ukaz UNDER 1. kl tekste od tarn naprej 
poddrtuje. 

26 operatDrjev 

Poleg vseh obidajnih matemati^lh znakov 
ima SB znake za pribliino enako, sedtevanje 
nizov, logidne in bitne AND. OR, XOR in NOT, 
MOD, DIV in INSTR. 

Tudi funkcij je nekaj ved, kot bl pridakovali. 
BEEPING Je logidna funkcija, ki pogleda, ali 
dela zvodnik, DEQ pretvarja med stoplnjami 
in radiani, DIMN povedimenzije poija in jih nl 
treba ved prena^ll v procedure, EOF je za 
delo z datotekami, FILLS zapoini niz s sarijo 
znakov, LN10 je deseliSki logaritem, RAD de- 
la obrtno kot DEG. Tu so seveda Se vse funk- 
cije, kl jIh najdemo v slab$ih tadunalnikih. 

Strojni jezik 

MC68000 ima dudovit zblrnik. O njem bo- 
mo kaj ved povedali v naslednjj dtevilki. 

QDOS ima drugaden dostop do programov 
V strojnem jeziku. Ni nam ved treba skrbeti. 
kje so naloteni, ampak jih dobimo z ukazom 
RESPR. Program! morajo bill aamozadosini 
(sklad je znotraj). Po2enemo jih z EXEC ali 


CALL. Glede na prioriteto Se jih lahko ved 
izvaja hkratl. Prirodnik ne navaja, kako jih je 
mod pognati s program! v basicu. Seveda 
npr. CALL nl samo CALL, ampak mu kot 
parametre lahko naSlejemo vrednosi regi- 
strov. s katerimi naj kodastarta. PEEK In 

POKE sta tu, ne tako dodelana kot pri Hisof- 
tovem pascalu, pa vendar lahko pokamo z 8, 
16 all 32-bltniml dtevlll. 

Na$ supertest je bit daljdi in natadnejdl, kot 
ste jih bill do seda] v nadih dasopisih vajeni. V I 
prihodnji Stevllki bomo predstavili Se odiidne 
programe in periferno opremo, ki se 2e dobi. 
tako da bo nad test do trenutka, ko bo QL 
dirSe dostopen, gotov. Dolgl smo zato, ker je 
QL radunalnik, o katerem se je v tern letu 
najvdd govorllo In kl bo vpllval na razvoj na- 
slednje generaclje mikroradunalnlkov druglh 
firm. Prav tako mnoge specirumovce zanima 
vedji brat njihovega Ijubljenca In vemo, da 
matsikdo razmidlja o nakupu. 



Kupiti ali ne, to je zdaj 
vpraianje 

Spectrum stane 130 funtov In pika. OL sta- 
ne 400 funtov -i- barvni RGB nesvetled moni- I 
tor, saj je greh gledatl tak radunalnik na CS i 
TV, -I- bskalnik, skupaj blizu 1000 funtov. Ce 
tako radunalni^o mod potrebujete in de dru- 
2inski proradun prenese Izdatek 25 SM din, 
polem ta hip (kljub napakam) na svelu za ts 
denar nl boljdega radunalnika. Tahip. Konku- 
renca ne bo cenejda. Ko pa bo vendarle na 
trgu, bodo o uspehu QL odiodale perlfema . 
slrojnaoprema, predvsemcerre inzmogijivo- I 
sti diskovnih In disketnih enot, pa seveda 
programska oprema, za katero ne bo skrbi. 


16 





PRVI KOBAKI V BASIC, 


raCunalniki 

SOTU 


RadunalniStvo je 
pismenoSt jutriSnjega 
dne. 


Mladosti in 
perspektivnosti 
radunalniike 
generacije se bo treba 
pritagoditi! 


Racunalnica 


GORAZD MARINdEK 
Foto: MARE RUDOLF 

fyo je OuSan Benko iz Iskrlne- 
ga marketinga izumil bese- 
Xm.do >ra6unalnlca-, si zanes- 
Ijivo ni mogel predstavljatl, kako 
hitro bo ta izraz postal popuiaren 
In kako zelo si ga bo vsakdo 2elel 
uporabljatl. Skratka, v trenutkij je 
postal na$. 

Upati pa je samo. da bo tako 
naSe postalo tudi dogajanje. kl je 
Ob sejemskih prlredltvah na Go- 
spodarskem razstaviSdu dalo vse- 
blno novi besedi, In to na karseda 
prlmernem prIzoriSdj - v Cankar- 
jevem domu. Blizu dva tlso6 sred- 
njeiolcev, vefi tIsoC posameznl- 
kov In Stevllne. s Solstvom po de- 
lovni dol^nostl povezane skupine 
so do2lvele u'ro in pol trajajoie 
spoznavanie. kako lahko ie rabu- 
nalnike oporabljatl v Solstvu in na 
kakSne nablne. 

Pnri del rabunalnice je bil na 
mob podoben vsakdanjemu ra- 


HR 84. Predavalaiji - Studentje 
Fakultete za elektrotehnlko - so 
si pomagall s kredo, tablo. grafo- 
skopom, poslubalcl pa s knjigami, 
Inprvikorakivbasicsoblltstorjenl. 
Kolegj Iz Izobrazevalnega centra 
Iskre Delte so -klasibnl iolski prl- 
stop> zablnllizza usmerjene bolnl- 
ke skoraj zunaj realnega sveta 
rabunalnlbko podprtlm ubanjem, 
pri katerem je knjlga2evrabunalni- 
ku, table pa so monltorji. 

Druga prostorska enota je daja- 
la slullti. kako zelo so rabunainikl 
(spectrumi 16 K) uporabnl za pro- 
stobasne dejavnosti - kro2ke, 
animacijske skjpine, ne nazadnjs 
tudI za razne santoizobraievalne 
dejavnosti. 

Zakijubnl del so pomenill trlje 
parlnerjl in nekaj HR-ov. Preprifia- 
II smo se, da so manjSI poslovni 
sistemi korlstnl tudi takrat, kadar 
niso zasedeni z vsakdaniimi po- 
slovnlml opravlli, spretnenijo se 
lahko V Izredno koristne ubne pri- 
poiTiobke. Dogajanja so povezo- 
vall navduSenci Iz Ijubijansklh 


pa je dopoinjeval rabunalnl^kl 
servls. Obibajnl »zoboboll~ all 
•glavoboll" bistrin bkatlic so bill 
mitnogrede odpravljenl. Polgrall 
smo se lahko tudi z novo sestav- 
Ijanko Oobro jutro. elektronika. 

Vsega skupaj 35 rabunalnlkov. 
vrednost blizu dve starl milijardi 
In pol. Precej, verjetno preveb za 
preOstavijeno zmogijivost. Ven- 
der je na tak nabln dosegljlva 
vsem, rabunalnico je moino po- 
stavltl V vsaki telovadnici, vebji 
avii, dveh razredih, kulturnem do- 
mu ltd. - v siehernem kraju, vasl. 
Z zdruievanjem denarja med 
obblnaml - v vsaki regljl. Ova tl- 
sob Ijudi na teden - sto tisob na 
leto. Zadrzite (zdruzile) upe, vsl, 
kl vstopate! 

Zdru2evanje Iskrinlh naprav in 
denarja z IzkuSnjamI, domisel- 
nostjo In aktivisti Zveze organlza- 
clj za tehnibno kulturo Slovenlje 
je torej obrodllo zadovoijive sado- 
ve - rabunalnibkl workshop, de- 
lavnica, ubilnica, skratka. rabu- 
nalnica se je uveljavila. Prihodnje 
leto bo zanesljivo vebi 



poma6i software, 




V knjiznicah 
in INDOKcentrih 


IVAN KANl£ 
MIRKO POPOVI6 


L etoSnje leto lahko oznaSimo 
Kot leto, V katerem so se - 
kl|ub Stevllnim teiavam z 
uvozom - mikrorafiunalnlki v vell- 
ki men uveljavlll tudi na naSIh 
tieh. NatanCnega Stevila mikrora- 
iunalnikov, med katerlmi je vse- 
kakornajbolj razSirjen Sinclairjev 
spectrum, nlmamo, vendarje zelo 
zanimivo dejstvo, da so se poleg 
navduSene mladine tudi Stevilne 
delovne in raziskovalne organiza- 
cije ter druge institucije zaiele 
"Oboro^evati" z mikroradunainikr 
in jih tudi uporabljati za raziiSna 
opraviia na svojem delovnem po- 
droCju. Tako je npr! v 2, Steviiki 
Uojega mikra iz$ei prispevek o 
uporabnosti mikroreCunalnikov v 
gradbeniStvu. 

in kako je z moZnostmi za uva- 
janje mikroradunainikov v knjiini- 
ee In speeializirane INDOK cen- 
tre? Ait na£i kn)istni6arski deiavcl 
±e kaj razmiSijajo v tej smeri? 

Moderna druiba neprestano 
proizvaja nove informacije in jih, 
zbrane in opiojene z dodatnim 
znanjem, potem znova uporablja. 
Zaradi eksponentne rasti razno- 
vrstne iiterature so narasii stroSki 
in teZave v zvezi z njeno nabavo in 
dokumentiranjem, spektakuiaren 
razvoj tehnoiogije za obdeiavo in- 
fonnaclj pa je porodii upe, da se 
bo zmanj£aio breme, ki pritiska na 
dokumentaoijske dejavnosli. V 
svetu vlagajo veiikanska finanfina 
sredstva v razvoj takSnih moZno- 
sti, saj jebliovzadnjem desetietju 
posveiene precej pozomosti pro- 
biemom avtomatske predmetrte 
kiasifikacije in izdeiavi strojnih 
kataiogov. 

Avtomalizacija knjiZni£no-in- 
formacljskih sistemov zahteva 
precejSnje raCunalniSke zmoglji- 
vosti, zato so se ve^i sistemi na 
Zahodu V glavnem usmeriii v iast- 
ne ra&jnainike. Ti ponujajo upo- 
rabnlku dovoij vetike zmogijivosti 
hitrih zunanjih pomniinikov, kra- 
tek odzivnl fias in, dolgoroCno 
gledano, reiativno poceni obdeia- 
ve velikega obsega. NaSi knjiZnid- 
no-informacijski sistemi si tega 
razkoSja ne morejo privoSSiti in si 
ga Se nekaj 6asa ne bodo mogii, 

18 


zato moramo se6i po drugih, koil- 
kor toiiko sprejemijivih in ne pre- 
dragih reSitvah. Veiika ve&ina nas 
zato gostuje pri veiikih komerciai- 
nih, industrijskih aii univerznih ra- 
iunainiSkih sistemih, ki navadno 
kar hitro pokaZejo svoje dobre, 
prav tako pa siabe strani. 

Siavne prednosti veiikih ra£u- 
nainiSkih sistemov so gotovo: 

- razmeroma nizki zagonski 
strati, saj navadno rtl treba na- 
baviti skoraj nobene iastne 

- vzdiZevanje, popraviia, do- 
datne investicije in operaterska 
deia nas ne prizadenejo 

- mogo£e je vzdrZevati in ob- 
deiovati tudi precej veiike zbirke 
in uporabijati obseZne program- 


- dostop do podatkov ima zelo 
SIrok krog uporabnikov 

- navadno je narazpolagopre- 
cejSnje itevilo apilkativnih pro- 
gramov za razliCna podrofija. 

Precej pa je Zal tudi stvari, ki 
nam utegnejo po nepotrebnem 
zagreniti Zivijenje in deio z ra£u- 

- marsikomu dostop do velike- 
ga ra£unalnika nl mogo£ 

- oddaljene in dolgo 6asa tra- 
jajoCe zveze utegnejo biti neza- 
nesljlve 

- stroSki vnosa podatkov so 
navadno precej visoki (cena teie- 
komunikacij, dolgi prikIjuCni £asi. 
razmeroma drago delo z editorjl) 

- visoki stroSki popravljanja in 
spreminjarja podatkov zaradi de- 
la z editorjl all servisnlmi progra- 
mi. ki moino bremenijo hitrl po- 
mnllnik 

- visoki stroSki nekaterih obde- 
lav, ki jih pogosto opravljamo: RP, 
SDI, sortiranje vefijih zbirk, inver- 
tiranje in urejanje Indeksnih dato- 
tek, aZuhranje datotek, ki mora 
bit! v£8slh celovsakodnevno (npr. 
V izposoji). statistiSne obdelave in 
analize, uporaba editotjev v admi- 
nlstracijl 

- dolgi odzivnl dasi, ki pogosto 
Se poveSajo stroSke obdelav 

- editorjl zahtevajo veiike koli- 
6ine hitrega pomnilnika in po ne- 
potrebnem bremenijo sistem 

- veiike (vdasih Ze kar ogro- 
mne) delovne datoteke, ki so zna- 
dllne za knjiZnlino-Intoimacijsko 
dejavnost, hudo bremenijo dl- 
skovni prostor, zato taki uporab- 


niki pri veiikih sistemih niso ravno 
najbolj zaZelenI 

- sistemi pogosto niso dovoij 
zenesijivi, kar onemogoSa nemo- 
ten vnos podatkov In avtomatiza- 
cijo nekaterih funkcij (ne primer 
izposoje) 

- pri nekaterih sistemih je 
omogoCen dostop samo ob dolo- 
ienih fiasih 

Silen razvoj elektronlke in njena 
minlaturizacija sta omogoiila na- 
stanek nove vrste razmeroma po- 
ceni, vendarzelo zmogijivih ratu- 
nalnikov - mikroraeunalnikov. V 
razvitem svetu naraSSa Stevilo 
osebnih in hiSnih raSunalnikov hi- 
treje, kot so se pred nekaj deset- 
letji Sirili televizijski sprejemnlkl. 
DraZji mikroradunalnikisopri nas 
Se vedno precejSnja redkost. ce- 
nejSi pa tudi med nsSo mladino 
niso veC neznanl. Nekaj jih je naS- 
lo na pot ze tudi v knjiZnice. 

Britanski zgied 

Prvo podrodje se je izrazito ra- 
zvilo Se posebej v Veliki Britanlji, 
kjer Ima knjiZniCsrstvo najdaIjSo 
tradicijo. V letu 1982 (letu infor- 
macije tehnoiogije v Veliki Brita- 
niji) so se Stevllne javne sploSne 
knjiZnice (public libraries) vkljuii- 
le V odpravljanje rafiunalniSke ne- 
pismenosti. V teh knjilnicah so 
nastali posebni oddelki, kjer se 
uporabniki brezpladno seznanjajo 
z osnovami mikrorafiunalniStva. 
Tako npr, otroci v otroSkih oddel- 
kih dobijo prvi stik s '•dudeZnim 
strojdkom" prek domiselnlh Igric. 
Poskrbljeno je za Solajodo se mla- 
dino, ki Ima na razpolago bogate 
zbirke izobraZevalnlh programov. 
S hiSnimi radunalniki pa so se 
obogatili tudi oddelki za Izposojo 
knjiZnidnega gradiva, kjer upo- 
rabniki na osnovi obllkovanlh po- 
datkovnih zbirk iSdejo knjige, ra- 
vije in informacije. V nekaterih 
knjiznicah je za ceno nekaj funtov 
Ze moZne izposoja spectruma. ka- 
setofona In kaset za 14 dni na 
dom. 

Vidlmo torej.dasosetudi knjiZ- 
nice vkijudile v pripravo ljudi za 
konfronlacijo z razvijajodim se ra- 
duralniSkim napredkom In stem v 
odpravljanje strahu posamezni- 
kov pr^ novo tehnoiogije. Tudi 
naSe sploSno izobraZevalne knjiZ- 
nice bi lahko zadele razmiSljati v 



tej smeri in tako razSirile svoje 
lunkclje. Sodobna sploSno izo- 
braZevalna knjiZnice nikakor ne 
more bit! le izposojevaliSde lepo- | 
slovne Iiterature. ' 

Drugo, tudi izredno pomembno 
podrodje uporabe mikroradunal- 
nikov je avtomatizaeija knjiZnid- 
nega poalovanja, ki zajema: I 

- pridoblvanje knjiZnidnIh gra- , 

div (narodanje, evidentiranje do- 
toka, reklamacije, kontrola tl- 
nandnlh izdatkov) 

- opisno in vsebinsko biblio- I 

grafskozajetje podatkov novo pri- I 

dobljenih knjiZnIdnin gradlv 
(ustrezajode tradicionaini katalo-. > 

gizacljl) z oblikovanje osnovne bi- 
bliografske podatkovne zbirke 

- sistem sprotnega selektivne- 

ga (SDI) In retrospektivnega infor- 
mlranja iz bibliografske podat- ! 

kovne zbirke 

- izposojo knjiZnidnih gradiv in , 

kontrolo deia z uporabniki | 

- evidentiranje periodidnih pu- 

bllkacij ' 

-statistidno kontrolo in analizo I 

zgoraj riavedenih aplikaeij. Mikro- I 

radunalniki se lahko uporabljajo I 

tudi za procesiranje sploSno-po- I 

slovodnih in finandno-knjigovod- I 

skih podatkov v knjiznicah, kar je 
vsekakor dodatna razbremenilev ' 

delovnega process. 

All lahko mikroradunalnik 
uspeSno opravl vse te naStete 
lunkclje? Odgovor na vpraSanje 
je Ze podatek, da v setu iz dneva v 
dan nastajajo vedno novi progra- 
mi za mikroradunalnlke, ki sona- 
menjeni uspeSnemu poslovanju 
knjiZnic. Cedalje ved knjlZnic se 
odioda za mikroradunalnlke pred- 
vsem zaradi njihovih dokaj veiikih 
pomnilnISkih zmogijivosti - neka- 
teh se lahko Ze enadijo zvelikimi | 
Stroji (malnirame) - in dostopnih I 
cen ter prirodnosti. Vendar so to 
za naSe razmere Se vedno drag! ' 
mikroradunalniki, ki nam zaenkrat ! 
nikakor niso dostopni. Analiza o 
razSirjenosti mlkroradunalnikov v i 
knjiznicah V ZDA, ki je blla oprav- 
Ijena v zadetku leta 1983, je poka- 
zala, da se v knjiznicah najpogo- 
steje uporabljajo naslednji pro- 
gramski sistemi: Word Star. DB 
Master, CTI, Scrlpslt, Checkmate, 
dBASE II. PFS, Visifile, Overdue 
Writer, Apple-Writer ltd. 

Prvi keraki pri nas 

in kakSne so perspektlve za 
uporabo mlkroradunalnikov v 



knjl2nicah in INDOK centrih na 
naSih tleh? KnjiJnieno-infonna- 
cljskl sistem v Slovenijl je Izrsdno 
razvejen (mre2a univerznih in 
specialnlh knjl2nic obsega 175 
knjl2nic, v mre{i sploSnoIzobraie- 
valnlh knjiinic detuje 60 mati6nlh 
knji2nic s skupno BS6 dislocirani- 
mi e'notami oz. IzposolevaliSii, tu 
je tudi Izredno obseina mreZa 
iolskih kn]i2nic). Toda zanje je 
znaiilno Izredno skromna tehnli- 
na opremljenost. Opremo za ra- 
CunalnlSko obdelavo najdemo lev 
mreii univerznih, znanstvenin in 
specialnlh knjiZnlc. Lastnega ra- 
Cunalnlka nima nobena knjiinica, 
perlferno opremo (vsega skupaj 6 
terminalov In 4 tistelnike) pa Ima- 
jo predvsem knji2nice, ki so nosll- 
ke speclallzlranlh INDOK centrov 
all pa delajo v okviru takinlh cen- 
trov. Zato se knjiinice za procesl- 
ranje podatkov navezujejo na zu- 
nanje raCunalniSke centre {RRC 
In RCU V Ljubljanl, novi univerzl- 


boslovje V LjublanI testira mo2no- 
sti za uporabo Inesa pri obllkova- 
nju lastne podatkovne ^like. 
Prvalestiranja so prinesla Izredno 
dobre rezultate, kajtl Stevilne pre- 
dnostl mikrorafiunalnika (npr, do- 
stopna cena. priroinost, ni teiavz 
odzivnim 6asom ltd.) se dopolnju- 
jejo z enostavnim vnosom podat- 
kov. Uporaba mlkrora&jnainlka v 
knjl2nicah dejansko pomeni ra- 
cionallzacljo samega delovnega 
procesa in porabe sredstev. 


boru). Tu je Ireba Se posebej opo- 
zorlti na RCU v Ljubljanl, kjer jeza 
delo z raCunalnikom DEC-10 obll- 


pomanjkljivosti 

ZaradI precej majhnih zmogiji- 
vosti hitrega pomnilnika in zuna- 
njih pomnilnikovz relativno dolgi- 
mi east dostopa cenejSI mlkrora- 
Sunalnikl seveida niso primerni za 
veije obdetave, lahko pa prlpo- 
inorejo prav tarn, kjer nas delo z 
velikim radunalnikom najbol] II- 
§61: 


upor^ mikroradunalnlkov 
knjiinicah. Zato bomo v nadalje- 
vanju povzell nekatera razmlSIja- 
nja iz bibliolekarskih revij, kot so 
Special Libraries, Information 
Technology and Libraries, Buch 
und Bibllothek ltd., ter na tej 
osnovi opozorill na pomen mlkro- 
raOunalnikov v na§em knjiinieno- 
Informacljskem sistemu. To pa §e 
posebej zato. ker se lahko pohva- 
llmo z doma6lm programom 
INES, tj. programskim sistemom 
za urejanje besedil, podatkovnih 
zbirk in slikovnlh Informaclj, ki 
vsekakor lahko zadovolji nekatere 
potrebe knjiinlc in speclallzlranlh 
INDOK centrov po avtomatizaciji 
njihovega poslovanja. Toda o tern 
ve6 V nadaljevanju. 

BibllotekarskI strokovnjakl po 
svetu so bill vzaCetkudokajskep- 
tibni do uporabe mikroradunalni- 
kov V poslovanju knji2nic. pred- 
vsem zaradi majhnih pomnilnl- 
§klh zmogljivosti. Vender je razvoj 
informacij^e tehnologije odpra- 
vil tudI te skrbi in take imamo 
danes kar 10 speclallzlranlh revii. 
(i obravnavajo problematiko rr 
(roraOunaJnikov ^ 

glejmo si nekej 
Computers in Libraries, Access- 
Microcomputers in Libraries, The 
Electronic Library, Library Hi 
Tech ltd. 2al ne bomo niti ene teh 
speclallzlranlh revij zasledlll v na- 
§ih kniiinicah. Zanimivo je tudi, 
da V §tevllnih tradlcionalno orien- 
tiranih bibliotekarskih revijah naj- 
demo prispevke o pohodu nove 
Informacijske tehnologije v knjiz- 

V strokovni literaturl se poudar- 
jala predvsem dve podrodji upo- 
rabe mikroradunalnikov v knjl2ni- 


kov modno spremenijivih dot2in. 
Sem se vkijuduje vrsta speciallzl- 
ranih INDOK centrov In knjlinic 
(npr. specializirani INDOK centrl 
za ekonomijo, druiboslovje, bio- 
medicino. NUK ltd.], katerih skup- 
na zbirka obsega 2e prek 150.000 
podatkov. Ta Stevilka vsekakor ni 
zanemarljlva tudi v primerjavi z 
drugimi sistemi. 

Letos . 

Ibisa, oblikoval 
stem za urejanje besedil, silk In 
majhnih podatkovnih zbirk. na- 
menjen spectrumu 46 K. Ved o 
Inesu ste lahko prebrali v l.dtevll- 
ki revlje Moj mikro. V tern dasu pa 
se je INES dopolnil z Oenisom 
(Display Entry for Ines); ta je na- 
menjen vnosu podatkov v skladu 
z izbranim vhodnim dokumen- 
tom, ki vsebujo imena podatkov in 
njihove vrednosti (avtomatska 
kontrola vnosa podatkov). 

Na podlagi tega sistema nasta- 
jajo pnre testne podatkovne zbir- 
ke. Tako se npr. v Narodni in uni- 
verzitetnl knji2nrci 2e oblikujejo 
centralnl katalog tujih rronograf- 
skih publlkaclj, ditalrridki katalog 
NUK in podatkovne zbirka Stro- 
kovne bibllotekarske periodike 
NUK. Tudi INDOK center za dru2- 


nl2ji od cene enega samega nava- 
dnega terminala), zato pa so po- 
tem vse obdelave zastonj 
- vnos podatkov in obdelava 
nista odvisrta od zasedenosti si- 
1 njegove zanesijivosti 
}e prenos manjdih 




rte, kjer c 


vimo dokondne obdelave in kjer 
vso zbirko tudi vzdriujemo 

- omogodajo poceni korekture 
pred prenosom podatkov, kasneje 
pa pripravo kondnih korektur. ki 
jih opravimo na velikem radunal- 
niku 

- nobenlh stroSkov nimamo $ 

pripravo posebnih vrst Izpisov: 
blltenov, kazal, dopisov, formular- 
jev, RP, SDI ltd. , 

- to veija tudi za nekatere po- 
sebne obdelave: sortiranja, stati- 
stidne obdelave in anallze, vode- 
nje manjSIh zbirk (revije. poStnl 
naslovi, deziderata, narodilnice. 

katalogi. bibliografije 


posebnl 

itd.) 


Iz navedenega je jasno, da ima- 
ta oba sistemasvoje slabosti, prav 
tako pa precej dobrih lastnosti, ki 
jih moramo izkoristiti in prilagodi- 
ti iastnim potreb^. 

Dejstvo je. da danes najdemo v 
tuji strokovni bibliotekarski litera- 
turi vedno ved pnspevkov. ki opi- 
sujejo mo2nostl (In tudi nujnost) 


profesionsina delovna p 
nekaj ved od navadnega elektron- 
skega pisalnega stroja. Z male 
skromnosti pa se strodkl z nabavo 
nujnejie opreme znl2ajo na polo- 
vlco. Vse nadaijnje delo z radunal- 
nikom poteka zastonj, vnesene. 
popravljene, deino obdelane in 
urejene podatke prenesemo v ve- 
lik stroj, kjer se nekaterim obdela- 
vam seveda ne moremo izogniti, 
na vsak nadin pa prihranimo vsaj 
tretjino strodkov. Ce ugotovimo, 
da porabijo nekateri vedji ceniri 
letno za radunalniSke obdelave 
tudi do pol novega milijona, lahko 
hitro Izradunamo. da prihranki z 
mikroradunalnikom niso tako 

Jsnovni problem je vsekakor 
spectrumov pomnilnik, ki zmore 

le besedila do 22.000 znakov (pri- 
bli2no 12 strani A 4). Toda ta po- 
manjkljivost ne pomeni posebne- 
ga problema, saj je mogode v mi- 
kroradunalnik vnesene podatke z 
disketo all neposredno po llniji 
prenesti v vellk radunalnik, tarn pa 
jih zdfu2imo s skupno podatkov- 
no zbirko in uredimo z 2eobsto]e- 
dim programskim sistemom (npr. 
IBIS). 

Podatkl se prenadajo po serlj- 
skem vmesniku interface 1 (RS 
232) in s posebnim programom s 
standardnimi hltrostml od 50 do 
19.200 baudov. Posebna opeija 
prekodira znake za posebne jugo- 
slovanske drke, postavi globalne 


knjidni- 

1 - vkljudevanje knjidnic v od- 
pravljanje radunalniSke nepisme- 
nosti (oblikovanje posebnih ml- 
kroradunalniSkih ditsinic v okviru 
krji2nlc in dirjenje strojno ditijive 
literature). 

2 - uporaba mikroradunalnika v 
avtomatizaciji knjl2nidnega po- 
slovanja. 

Pa poglejrho, kollko stane 
manjda delovna poslaja. 0 ceni 

ne postaje jete2kogovoriti, kerje 
na razpolago vellko Stevilo va- 
riant, ki se po ceni zelo razlikoje- 
jo. Poleg tega vseh pri nas §e ne 
moremo kupiti. Ker pa se stvari 

68*v*bli^ji piihodnosti mai^aj 
postalo dostopno, si oglejmo le 
nekaj orientaeijskih podatkov, ki 
veljaio V primeru, da smo se odlo- 
dili za prelzkuSeno kombinaeijo 
Sinclairjevega spectruma in do- 

"’s^trum 48 K 130 Z. 500 DM 
ZX interface i + microdrive 100 
400 

profesionalna tipkovn'ica 20.000 

d/b TV sprejemnik 16.000 
monitor 200 
tiskalnik 400 1400 
diskovna enota - floppy 800 


tom programskega sistema tBtS, 
ki teds na radunalnikih DGC-10 In 
VAX. Mo2en je seveda tudi prenos 
V nasprotni smeri. V tern primeru 
prenesemo delne rezultate obde- 
lav na velikem stroju In jih dokon- 
damo na mikroradunalniku. 

S tern se v velikI meri zmanjdajo 
stroSki knj2nic pri vnosu podat- 
kov. ' Komplementarna uporaba 
mikroradunalnika in obdelav na 
vellkih strojih je za naSo tehnidno 
opremljenost najugodnejSa In 
najeenejda reSitev. Ob tern pa ne 
smemo pozablti na spectrumove- 
ga naslednlka QL, kjer bo INES 
lahko dejansko pridel do Izraza. 

S tern da je na na§lh tleh naslal 
program za oblikovanje podat- 
kovnih zbirk z mikroradunalni- 
kom, se Jtevilnim knjifnicam po- 
nuja mo2nost. da se vkijudijo v 
proces avtomatizaelje knjl2nidne- 
ga poslovanja. Te moinosti bl- 
bliotekaiji nikakor ne bi smell 
spregledati. NaJ kondamo zmtsli- 
jo znanega komunikologa Mars- 
halls McLuhana, ki je blla izrede- 
na dolgo pred nastankom prvega 
mikroradunalnika; "Status kak§- 
nega poklica je tern vedji, dim ak- 
tualnejSo tehnologije uporabija 
pri svojem delu-. Sr “ 

pri nas prlpravljeni s 


19 



Svetovni prvak 
je Cray Blitz 


I^Mvoboi med Karpovom In 
l^lKasparovom. Manj znano 
pa je. da prlrejajo tudi svetovna 
prvenstva za iahovske raSunai- 
niake programe. Prvi se je leta 
1974 -povzpel na prestol- sovjet- 
skl program KAISSA. sledlla pa 
sta mu ameriika konkurenta 
CHESS 4.6 (leta 1977) in BELLE 
(1980). Na zadnjem, Oetrtem pr- 
venstvu je zmagal program CRAY 
BLITZ, ki so garapisali R. Hyatt, A 
Gower in H. Nelson z University of 
Southern Mississippi v Hatties- 
burgu. PoroSllo o tern smo prire- 
d;li po revijl ACM (Assooiation for 
Computing Machinery, Zdru2en]e 
za radunalniake stroje). 

Tekmovanje je organiziralo 
zdruienje ACM med svojo letno 
konferenco v New Yorku oktoDra 
1983. Sodeiovalo je 22 progra- 
mov; 9 iz ZDA, po 3 Iz Kanade. 
Velike Britanije in ZR Nemdije ter 
po 1 iz Avstrije. Finske, Nizozem- 
ske In Svedske. Zaradi tolikSnega 
Stevila programov so igraii pet kol 
(na prej$njih prvenstvih Stiri) po 
ivicarskem sistemu. Med gledalci 
je bilo mnogo znanih iahlstov. 
6astnl gost Mihail Botvinnik pa je 
po tekmovanju Izjavil. da je igra 
Sahovskih programov v zadnjih 
letih kljub desetkrat veOji hitrosti 
raPunalnikov napredovala le za 
kakih deset odstotkov. Velemoj- 
strom se zaenkrat is ni treba batl. 
Tudi navadnl gledalci pa so opazi- 
li boijio igro V konOnicI in veliko 
izenaienosti najboIjSih pro- 
gramov. 

CRAY BLITZ je od 5 mo2nih 
osvojil 4.5 todke. To ni presenede- 
nje. saj je bll program ie na prejd- 
njih prvenstvih vedno med 
najbolj$imi. Zmago si je zagotovil 
V zadnjem kolu. ko je igral proti 
nekdanji prvakinji BELLE (avtor 
Thompson je prepridan. da je nje- 
gov program Zenskega spola). 
BELLE je bila na konou dele de- 
sta, pred tern tekmovanjem pa ni 
cellh pet let izgublia partije z no- 
benim drugim programom. Na 
lanskem odprtem prvenstvu ZDA 
je z 8,5 todke od 12 moinih osvojl- 
la rating 2300+ in mimogrede 
premagala Stiri iloveSke mojstre. 

Tudi rafiunalniki 
imajo priprave 

Na pomembne turnirje se dahi- 
ati posebei pripravijajo. To veija 

20 


tudi za dahovske programe: pred 
tekmovanji jim avtorji dodajajo 
zadnje zPoIjsave. Malo pred sve- 
tovnim prvenstvom je Thompson 
spremenil analiziranje v BELLE. 
Poteze. pri katerih pride do jema- 
nja figur, je program analiziraf 
globlje. na ta radun pa posvetil 
manj pozornosti drugim. Poprav- 
Ijeno verzijo programa je avtor 
preskuslls testom. ki stagasesta- 
vila dr. Ivan Bratko in Danny Ko- 
pec (test meri In primerja kvaliteto 
dahlstov in dahovskih progra- 
mov). Ker so bill rezuitatl boljdi, je 
Thompson sklepal, da bo pro- 
gram igral bolje tudi v pravih par- 
tijah. Ni pa imel dasa. da bi ga 
temeijiteje preveril. 

BoIjSe rezuitate CRAY BLITZA 
gre prlpisati spremembam. ki so 
omogodlie vzporedno izvajanje 
programa v radunalniku CRAY X- 
MP z dvema procesorjema. Avtor- 
ji programa. Hyatt, ki je odiiden 
programer, a bolj slab dahlst, In 
kolega Gower In Nelson, ki sta 
bila Sahovska svetovaica, pa so 
imell tudi popoino podporo po- 
djelja Cray Research. BELLE ima 
sicer vedjo knjiJnico otvorltev In 
globlje analizira pozicijo, CRAY 
BLITZ pa pri Iskanju naslednje 
poteze uporabija bolj specifidno 
dahovsko znanje. 

Kako Izenadeno je bilo svetov- 
no prvenstvo. ilustrirajo naslednjl 
podatki: NUCHESS je v tretjem 
kolu premagal BELLE in v delr- 
tem remiziral s CRAY BLITZOM. 
take da je kazalo. da je na poti k 
zmagi. Toda v zadnjem kolu je 
Izgubll proti BEBE. bl BELLEv 
zadnjem krogu premagala CRAY 
BLITZ, bl kljub enemu porazu 
osvojlla prvo mesto... 


Odlo6ilna partija 

Med 22 program! je bilo 9 napl- 
sanlh za mlkroradunalnlke. Naj- 
boIjSa od teh sta bila ADVANCE 
3.0 In MEPKISTO EXPERIMEN- 
TAL s po tremi todkami na 8- in 9. 
mestu. Na sredinl lestvice pa sta 
bila de dva mikroradunalnidka 
programs s polovico todke manj. 
Razumljivo je, da Imajo program! 
vellkih radunalnlkov precejdnjo 
prednost zaradi hitrosti, pomnil- 
nika In daljde besede. 

V zadnjem kolu sta se pomerila 
BELLE in CRAY BLITZ. Partljo ko- 
mentlra Danny Kopec. 


BELLE : CRAY BLITZ 

Sicllljanska obramba 

1 e4 c5 

2. C3 

Druga poteza belega, ki se izo- 
glba glavni teorijl slcliljanke, je 
bila vnesena v program BELLE 
posebej za ta turnir. V zadnjih la- 
tih vidimo na mednarodnih turnir- 
jlh preporod te poteze. 

3. exd5 Dxe5 

Belemu damlnemu skakadu sta 
onemogodena razvoj na c3 In 
tempo na drni dami, zato veija ta 
llnlje obrambe za zanesijivo pot k 
Izenadenju pozieije. 

4. 5f3 e6 

5. d4 Sf6 

6. Ld3 

Druga motnost je 6. Le2. da bl 
bell prepredll kasnejdo potezo 
drnega DhS. 

6- - - . Sc6 

7. 0-0 Le7 

8. Le3 0~07t 

Do te poteze je igra potekala 
nalandno po knjigah. Teorija se 
nedaljuje z 8. . . . cxd4 9. cxd4 
Ld7 10. Sc3 Dd6 s solldno pozici- 
jo drnega. CRAY BLITZ pa je pre- 
pridan. da Ima boljdo idejo. 

90. dxc5! 

Pri 9. . . . Lxc5 10. Lxh7+ ltd. 
drni IzgubI kmeta. 

9. . . . Td8 

Bell bi zdaj lahko pridobil pre- 
dnost z 10. Le2DdS1l.Sbd2Lxo5 

12. LxeS OxeS 13. Dc2. Ce drni 
igra 10. . . . LxeS. dobi bell ma- 
terialno prednost z 11. Dxd5 Txd5 

12. c4 ltd. 

10. Sd4 

Bell se je odlodll za potezo, kr 
Izgubija tempo in klide komplika- 
clje'nail ImijI. 

10. . Lxc5 

Crni bf lahko igral tudi 
10. . . - Se5 11. Le2 Sc4 12. 
Lxc4 Dxc4 13. Sdb2 z irtvijo kme- 
la In aktlvno igro. venOar se radu- 
nalnlkl neradi spud&ajo v drzne 
2rtve. Allernativa je de 
10. . . . eS n. Sxc4 Dxc4, kjer 
drni povrne kmeta z dobro Igro. 


BELLE slabl. pozIcIjo drnih 
kmetov. a najprej mora zdrzatl 
pritisk po d liniji. 

11. . . . Dd6 

12. Sxc6 bxc6 


12. . . . Dxce ni dobro zaradi 

13. Lxc5 Dxc5 14. Lxh7+ ltd. 

13. Uc5 Dxd3 

14. Da4?l 

Bela kraijica ostane ob strani, 

14. . . . Se41 

Modno, ker na 15. DxeS sle- 
di - . . Ld7. 

15. Lb6l Td7 

16. La5? 

16. Sa3 bl bila zadnja mo2nost 
belega, da si pridobi prednost. 
Lovec na aS sicer bran! d2 in na- 
pada d8, a poteza zapravi preved 
dragocenega dasa. 

16. . . . Lb7l? 

17. Sc3 Sc5 

V prejdnji potezi je bolje 
16. . . , Sxc3. 

18. Db4 Dd4 

19. Tadi? 

Naravna poteza, ki bi jo poteg- 
nill mnogl SahistI, vendar daje bo- 
IjSe moznosti drnemu. 19. Se2 bi 
bilo bolje, ker pudda ved prostora 
bell kraljicl. 


20. Da4 Dg4 

Glede na modne'napade in ne- 
zanesljlvl polofaj obeh kraijic je 
pozicija dvorezna. 

21. c5 

Onemogodi drnega lovea na b7, 
vendar sta zato oslabljena kmeta 



21. . - . Df5 

22. M? 

BELLE pusti Pamo njeni uaodl. 
Bolfe je 22. De4 z iPejo 
22. . , . DxoS 23. TxP3 Txd3 24. 
DxP3 DxaS 25. Dd7 in IzenaPeno 
pozicijo. 

22. . . . Sb2 

23. TxP7 Sxa4 

24. Sxa4 Dc2 

25. Txb7 Dxa4 

Bell lovec slcerprepreCujeakti- 
viranje Srne trdnjave na PS, ven- 
dar je popolnorra zuna] Igre. 
Zmagovrt naPrt za belega bi bll, 
da centrallzira damp npr. na^dS, 
potegne Te8 in s krretom na e in f 
llnljl poskuia prebiti obrambo be- 
lega kralja. 

25. Tal e5l 

27. 13 Dc2 

2B. Tc7 Dd3 

29. Tfl OPS 

30. a3 g5 

Na malo nenavaden naiir sa 
Crni prlpravlja, da bp izvedel ie 
omenjani zmagovltl nacrl. 

31. Te7 f6 

32. Tc7 h5 

33. h3 


Zanimivo ]a, da si CRAY BLiTZ 
node vzati dasa za a6, s dimer bi 
osvobodli trdnjavo. Pokier ni ko- 
ndan razvoj na kraijevi strani. 

33. . . . Kh8 

34. Kh2 a6 



Korcnol 

35. Tel TeB 

36. Te4 

Po odgovoru drnega je ta pote- 
za dokaj nesmiseira. S 36. a4 bi 
vsaj vznemirjai drno kraijioo. 

36. . . .15 

37. Te2 g4 

38. hxg4 fxg4 

39. fxg4 hxg4 

40. Tf2 

Kot kaie je CRAY BLiTZ zradu- 
nai, da prodor beie trdnjave na 


sedmo vrstico na ppmenr dosti. 
Zato se drii zmagovitega nadrta. 

40. . . . e4 

41. Tff7 De5-H 

42. g3 e3 

43. Th7-i- Kg8 

44. b5 cxb5 

45. Lei Db2+ 

46. Kgl Dal 

Kraijica opravija ved funkclj: 
brani g7 In napaPa lovca na el. 

47. Kg2 Dt6! 

48. Kh2Td8 

49. Thd7 Tf8 

TuPi 49. . . . Txd7 50. Txd7 Dfl 
pelje k zmagi. a CRAY BLITZ raje 
igra na mat. 

50. TP6 Db2-t- 

51. Kgl Dbl 

52. Kh2 Oc2+ 

53. Kgl Df5i 

Mat je bit neizogiben in Ken 
Thompson se je vdal za svoj pro- 


Mednarodni mojster 
{e moinejii 

CRAY BLITZ je zaenkrat kralj 
samo med §ahovskiml program!, 


V dvoboju s dIoveSkim izzivalcem 
pa se je slabo odrezal. Zgodbo 
povzemamo po dnevniku Interna- 
tional Herald Tribune. 

Leta 1968, ko so radunalniJki 
znanstvanrki Se vedno mislili, da 
je umetna Inteligenca na pomoiu, 
je britanski mednarodnl Sahovski 
mojster David Levy stavll 1000 do- 
larjev, da ga ne bo v naslednjih 
desetih letih premagal v Sahu no- 
ben stroj. Ko Je rok mlnil, so mo2a 
pregovohli, da je podaIjSal stavo 
do leta 1984. Podprio ga je Se 


nekaj ljudi in ponudili so 6000 do- 
larjev kateremukoli radunalniku, 
kl bi porazil Levyja. 

Medtem je razvoj radunalniSke- 
ga Saha pomembno napredovai. 
ker lahko radunalnlkl z grobo silo 
analizirajo milijone pozicij. Lan- 
sko jesen je postal radunalnlSki 
svetovni prvak v Sahu CRAY 
BLITZ, ki uporablja novi cray X- 
MP, najhitrejSi radunalnik na sve- 
tu. Aprils letos so na konferenci o 
razvoju radunalnISkega Saha v 
Londonu priredili enotedenski 
dvoboj na Stirl partlje med njimi in 
Levyjem. To je bila zadnja priloS- 
nost, da bi radunalnik premagal 
izzivaica In dobil nagrado. Rezul- 
tat: diovek 4, radunalnik 0. 

To nazorno kaze, kako teZavno 
je pripraviti radunalnike, da bi mi- 
slili kot ljudje. Preden potegnejo 
polezo. pregledajo tja do Peset 
milijonov pozicij, precej ved. kot 
zmore katerlkoil Sahist. S hltrost- 
jo nadomeSdajo pamet. To jih je 
pripeljalo daied, Se vedno pa ne 
morejo premagati najboIjSIh Sahl- 


-Zadnja leta sem bll dedalje 
bolj prepridan. da bodo program! 
v desetih letih igrali zelo modan 
velemojstrski Sah,'< pravi 39-letni 
Levy, nekdanjl aktivni igralec in 


zdaj predsednrk londonskega po- 
djetja Intelligent Software. »6d- 
kar sem se pomeril s to redjo, pa 
imam obdutek, da je zmaga radu- 
nalniSkega programs v resnem 
Pvoboju s dIoveSkim svelovnlm 
prvakom precej bolj oodaljena, 
kot sem mislil. Ce bi ved Sahov- 
skih programerjev proudevalo. 
kako mislijo dIoveSki Sahovski 
mojstri, in poskuslli to do neke 
mere posnemati, bi po mojem 
mnenju lahko priSli dlje.- 

Po drug! strani Robert Hyatt, 
radunalnlSki znanstvenik in glavni 
avtor CRAY BLITZA, verjame V Se 
hitrejSe stroje, ki bodo kmalu na 
voijo, med njimi cray X-MP 4 in 
Cray 2. Kot pravi, bo lahko pro- 
gram V crayu 2 analiziral 100.000 
pozicij na sekuhdo, dvakrat ved 
kot zdaj. 

CRAY BLITZ je tako hlter, da 
proudi vse pozicije za Stir! poteze 
naprej, do dvajsel potez naprej pa 
lahko ISde pozicije. kl so poveza- 
ne z dajanjem Saha in jemanjem 
figur. Vse to opravi v casu, do- 
lodenem za standardne turnirje 
(pn/lh Stirldeset potez potegne v 
dveh urah). 

Odkarsi raziskovalci prizadeva- 
jo, da bi naudili radunalnike Igrati 
Sah, je sporno vpraSanje, kaj je 
va2ne|Se: hitrost, torej groba sila, 
all selektivno iskanje. Sahisti se 
znajo osredotoditl na prave pote- 
ze in jIh globoko proudijo. ‘Ljudje 
vellko vedo o Sahu. To znanje lah- 
ko celo posredujejo drug druge- 

gramirati." pravi Harry Nelson, ki 
je pomagal zboIjSati program 
CRAY BLITZ. -Ne pravim, da ne 
bo mogel tega nikoli nihde pro- 
gramirati, ampak zdaj pad ne 

CRAY BLITZ veija kljub svojim 
omejitvam ze spektakularnega 
taktidnega igralca, kadar gre za 
takojSen dobicek, na primer jema- 
nje figure all pohod s kmetom v 
osmo vrsto. Je pa Ie povpreden 
strateSki igralec, kader gre za po- 
teze, ki ne prinaSajo neposredne- 
ga dobidka, a se utegnejo spladati 
pozneje. 

Levy pravi, da je v dvoboju izko- 
rlSdal slabosti v programu. Udob- 
no se je namestil in dakal, kmete 
je premikal samo za eno vrsto in 
begal nasprotnika. CRAY BLITZ je 
imel smoio, da je bll radunalnik 
Cray X-MP v Minneapolisu in je 
Slo precej dasa v nid, ko so spo- 
rodall poteze po telefonu. Povrh 
tega se je radunalnik prav med 
tekmovanjem dvakrat pokvarll. 
Program je zato zgubii v drug! 
partiji in je bll hudo oviran v tretji. 
Toda v prvi in detrti ga je Levy 
gladko in poSteno premagal, 

-Tudi da bi program delal brez 
napake. ne morem redl, da bi 
zmagali ml,- je komentiral Hyatt. 
-Verjetno je Imel Levy kljub vse- 
mu ved mo2nosti. Igral je zares 
natandno." 


Prvih deset na turnirju 



program 

avtorjl 

radunalnik 


1. CRAY BLITZ 

Hyatt. Gower, 
Nelson 

CRAY X-MP 

4,5 

Z BEBE 

Scherzer 

posebej narejen 

4 


Marsland 

amdahl 6860/2 


4. NUCHESS 

5. CHAOS 

Slate, Blanchard 

CRAY 1-M 

3.5 



amdahl 5S60 


e. BELLE 

Thompson, Condo 

POP11/23S 

posebnim 


7. SCHACH 2.7 

8. ADVANCE 3.0 

9. MEPHiSTO 

Johnson. Wilson 

burroughs B 7600 

3 

EXP. 

10. RDELITYEXP. 

Nitsche.Henne 

Spracklen, 

Spracklen, 

motorola 68000 

3 


Saczynskyj 

motorola 6502 

2.5 

Programi z enaktm Stevllom toSk so razv 
neposrsdnih nasprolnlkov natumlrju. 

iSdeni po razultatih njihovih 


21 



HABDWARSKI NASVETI 


Razsiritev 
spectruma 
na 80 K 


GOHDAN SINOlC 


m 


iKroprocesor Z 60 A ima 
" ' iino adresno vodllo, 
u omogoSa direktno 
naslavljanje 65536 spominsKih lo- 
kacij (FFFF hex). V raiunalniku 
ZX spectrum zaseda ROM (Read 
Only Memory) 16.384 lokaclj, 
RAM (Random Access Memory) 
pa drugih 49.152. Tukaj naslane 
problem, kako razilrltl spomln na 
vei kot 48 K. 

Za razSIrltev na 32 K v veizljl 
spectruma 48 K uporabija sir Clive 
spominska vezja z oznako 4532 In 
kapaciteto 32.768 bitov. Spoml- 
nov s takSno zmogijlvostjo 2al ne 
Izdelujejo nikjer na svetu. To so 
integrirarta vezja s 65.536 lokacl- 
jaml, kl pa Imajo po ugotovitvi 
kontrole $arie eno polovico ne- 
uporabno. 

Do nedavna vezi] z oznako 4532 
ni bllo na Sirokem trJISdu, tako da 
so bill lastniki specirumov 16 K 
prlsiljeni razSIriti spomln z vezji 
4164 (65.336 lokacij). 


Problems se lahko lotimo z 
dveh siranl. PrvIS, lahko preveii- 
mo, all Ima tovarna prav, ko trdi, 
da je polovica naSIh ramov ne- 
uporabna, In drugld, nabavimo si 
vezja s 64 K spomirskih lokaclj In 
JIh vdelamo v radunalnik. 

ie na zatetku smo napisall. da 
direktna razSiritev na ve6 kot 48 K 
nl motna. Poglejmo si vsakdanjl 
primer. Beremo lahko samo eno 
stran knjige. 6 b hoiemo prebrati 
Se drugo, moramo obmiti list. 
Prav tako Je pri radunalniku. Di- 
rektno lahko uporabija samo eno 
stran (65.536 lokacij). 6e hobemo 
Imetl veb spomlna, moramo Imell 
Se en nabor spominskih lokaclj. 
Do teh lokacij pa lahko pridemo 
samo tako, da odkiopimo Iz vodlla 
prvi nabor in ga nadomestimo z 
druglm. Pravimo, da spomln lista- 
mo (angl. pageing). 

Pri razSiritvl si bomo pomagall z 
enostavnim herdwarsklm dodat- 
kom, ki nam bo omogobal llstanje 
stranl. Pokazal bom reSItvl, ki sem 
ju reallzlral z drugo izdajo (issue 
2) spectruma. ReSItvl se razlikuje- 
ta po tern, kako preklapljamo stra- 
ni spomlna - hardwarsko all soft- 






warsko. Izvedba je podrobno opi- 
sana za tiste, ki bodo iiriN rabu- 
nalnik 16 K. 

Izdelava 

Izkijubite vse kable (napajalnik, 
TV, kasetnik . . .) in odvijte pet vija- 
kov s spodnje stranl ohlbja. Pazljl- 
vo odprite zgomjo stran Skatle s 
tipkovnico In Iztaknite ploibata 
kabla (ribbon cables), ki povezu- 
jeta tipkovnico s Ilskanim vezjem. 
Po skioi 1 vstavite v prazna po- 
dno2Ja oznsbena integrirana vez- 
ja. Pri vstavijanju bodrie paztjivi, 
da se zareza rta "Stonogi* in piki- 
ca na sliki ujemata. Za razSirltev 
spomlna na 80 K lahko uporabite 
vezja z nasiednjimi oznakamr: 
4164. 4864, 3764 all 6665 (oznaka 
Je odvisna od proizvajaica). Po 
vstavitvl vezij v podno2Ja prispaj- 
kajte upor vrednosti 680 ohmov 
1/4 W med tobkl 2 In 3, preklopnik 
pa med tobkl 1 In 3 (skica 1). Tre- 
ba Je samo Se montlratl preklop- 
nik r>a pdkrov In sestavitl spec- 

Za softwarsko preklapljanje 
spominskih stranl pa morate na- 
redlti kompleksnejte vezje, kate- 
rega shema je prikazana na skid 
2. Vezje lahko naredite na ploSbIcI 
pertinaksa all veroborda, kl ga 
prodajajo v prodajalnah Iskre. 
Izhod vezje priklopimo na tobko 1 
(skica 1). Preklapljanje stranl izve- 
demo z ukazom v basicu OUT 
127, n: 

OUT 127,0 all OUT 127,2 vklju- 
buje LED. 

OUT 127,1 all OUT 127,3 izklju- 
buje LED. 

Uporaba in omejitve 

Hkratl nl mogobe uporabljatl 
veb kot 32 K. Na razpolago Imate 
prvlh, stalnlh 16 K uporabnibkega 
spomlna (od 16384 do 32767) In 
dve Stranl tizibnega spomlna po 
32 K (od 32768 do 6SS36. dvakrat). 
Preklopnik all vezje, kl ste ga 
montirall, vam omogoba, da izbe- 
rete eno od stranl spomlna, ne da 
bi pri tern izgublll vsabino druge. 

Ce 2elite uporabljatl obe stranl 
spomlna za shranjevanje podat- 


kov, silk zaslonov (SCREEN), 
strojnlh programov In podobtte- 
ga, upo$tevajte naslednja pravlla: 

a) Spustite RAMTOP z ukazom 
CLEAR 32767. 






22 



Tipka 

za ciscenje 
spectruma 

S te ze kdaj preklinjali, ker 
varfint Clive ni vdelal v vaSe- 
ga lJuDiJenca tipke za (ISfie- 
n|e (bool, Oeadstart, hladni za- 
gon, reset, kot pravijo strokovnja- 
ki)? To doseJerro pri spectrumu z 
Izkijuiltvijo napajanja. Kaj se pri 
tem dogaja? 

Ko izvleiemo vtikafi iz rafiunal- 
nlka, se pridno prazniti elektrolit- 
akl kondenzatorJI. Ponovno lahko 
vkijudimo spectrum Sele Csz 5 all 
vet sekund, ko so kondenzatorji 
popolnoma prazni. Po prikljufiltvl 
se najprej pojavlta napetosti +9 in 
+5 V, iz njiju pa vezje rafiunalnika 
z zakasnitvijo pridobi ie +12 in 
-5 V za napajanje pomnilniSkih 
fiipov 4116 za 16 Kzlogov. Ka] pa, 
be smo vkfjubili naps^enje prezgo- 



daj, ko kondenzatorji Se niso blli 
prazni in napetosti +12 In -S VSe 
nists Izginlll? Lanko se pokvari 
dip all veS bipov 4116, kl so zelo 
obbutijivi za zaporedje pri priklju- 
cevanju napetosti. To se zgodi tu- 
di nehote, zaradl poSkodbe nape- 
jalnega kabla. kl je zaradi pogo- 
stih Izkiopov zeto obremenjen. 
Mojemu rabunafniku sta se pok- 
varila napajaini kabel in 4116 2e 
po treh mesecih uporabe. Tudi 
znanci, ki se ukvarjajo s popravl- 
lom spectruma, pravijo, da je naj- 
vebkrat v okvarl prav ta bip. Okva- 
ra povzroS, dapovkiopu ne dobi- 
te obibajnega sporobila na dnu 
zaslona, pab pa ostane zaslon 
(paper) brn all vzorbast. 

Kako bi se daia ta tebava od- 
pravitl? Verjetno ste ie kdaj upo- 
rablll RANDOMIZE USFt e. Rabu- 
nalnik se pri tem ukazu obnaSa 
podobno kot pri vklopu. TudI pri 
vklopu zabne procesor izvajati 
program na naslovu e. To doseie- 
mo s kondenzalorjem C 27. ki drzi 
noico mikroprocesorja RESET 
na potenclalu zemlje 3e nekej ba- 
ss po tistem, ko se drugs najieto- 
sti 2e pojavtjo in bi procesor ie 
lahko normaino delel (skica 1 ). 


Nizka napetost na noilci RESET 
obisti programski itevsc in Se rte- 
kaj dnjgih registrov (vanje vpISe 
nible). Ko se kondenzator C 27 
napoini, vhod RESET nima vet 
vpliva In procesor zabne Izvajati 
program na naslovu, kl je zapisan 
V programskem Stevcu, to je na 
naslovu o. Kaj, be bl poskuslll no- 
iloo RESET za trenutek povezatl 
prek tipke ns ozemljitev rabunal- 
nika? Izpraznil se bo C 27, pro- 
gramski itevec se bo obistll In 
procesor bo startal na naslovu e, 
tako kol Ob vklopu. 

Tipko lahko vdelamo v ohISje 
rabunalnlka in jo prispajkamo. To 
delo zahteva nekaj izku^nj, opre- 
me in dovolj majhno tipko, kl je 
pri nas ne prodajajo. Bolj prlpo- 
robljlvo je upoiabiti prlkljubke na 
desnem zadnjem robu ploibice 
rabunalnlka, kjer so tudi vsi drugl 
signall mikroprocesorja, tipko pa 
poveiemo z rabunalnikom prek 
konektorja (skica 2). 

Ce niste dovolj spretnl, lahko 
tipko, vdelano v estetsko obllko- 
vano ohiSje s konektorjem, naro- 
bite po povzetju na naslov: Franc 
Klopbib, Zabretova 9, 61110 Ljub- 
ljana. Cena je 590 din. 



23 


MIKBORAfeUNALWIK KOT MERILNI INSTRUMENT (2). 


Od voltmetra do 

merilnega 

sistema 



MITJA BORKO 


R aiunalniSki voltmeter, katerega prak- 
tiPno reallzacijo smo opisali v prvem 
delu tega sestavka, )e lahko IzhodiSie 
vSiroki svel merilevfizikalnih veliiin. VnaOa- 
Ijevanju si bomo ogledali merilne metode, 
merlirte Instrumente in merilne sisteme. S 
praktiinimi primer! bomo ponazorlli nekatere 
od mnogih mo2nirt reSItev. Te so tehnibno 
eksaktne, vender ne gre pozabiti nekaterih 
omejitev, kl jih postavijata 8-bltni analogno- 
digitalni pretvomik in osebni mlkroraSunal- 

Opisali bomo registriranje. osciloskopira- 
nje In tehniko tridimenzionalne (3-0) predsta- 
vitve rezultatov. Pri vseh gre za mritev elek- 
trifine n^etosti in zgolj programsko imple- 
mentacijo ratunalniSkega voltmetra. 

Registriranje 

Registriranje je bele2enje rezultatov, ve6i- 
noma avtomatsko. Regislratov je naprava, ki 
v povezavi z merilnim instrumentom omogo- 
fia zapis. Beleienje merilnih rezultatov je lab- 
ko zvezno all diskretno. 

Najbolj znane take naprave so registratov 
temperature in vlage (termoblgrograt), zraC- 
nega tiaka (barogref), pomikov zemeljsklh tal 
(seizmograf), delovanja area (elektrokardio- 
graf), eiektridne dejavnosti moiganov (elek- 
iroencetalograf) ltd. Kako je mogobe na leh 
podrobjib uporabiti mlkrorabunalnik, ka2e 
praktiCen primer beleienje prometnega hru- 
pa in dolobanje 1. 1. ekvivalentne ravni hrupa 
(1-a)- 

Raven L„, merjena v dB (A), je delinirana 
kot zvezna, povprebna raven hrupa. katere 
zvoina energije ustreza energiji dejanskega 
in spreminjajoCega se prometnega hrupa, 
izmerjenega v dolobenem basovnem inter- 

= 10log(=^ ^ )®dt) 

Oznke pomenijo: 

T celotnl bas meritve 

p trenutna vrednoet zvobnega 

tiaka 

Po reterenbnl zvobnl tiak (20 nPa). 

Zgornjo tormulo priredimo za meritve in 
obdelavo podatkov z rabunalnikom tako, da v 
dolobenem basovnem Intervalu zabeleiimo 
ustrezno veliko Stevilo (N) diskretnih odbit- 



Zapie je primer za beleienje riivoja hru- 
pa v basovnem Intervalu 6ur, pri bemervsaki 
od 255 tobk na basovni premici ustreza Inter- 



Raglsiiiranja prometnega hrupa. 


Ker je z opisanim rabunalnibkim voltme- 
trom in izvedenim merilnikom zvobnega tiaka 
mogobe opravlti prlbli2no 80 odbitkov v se- 
kundi, pomeni vsaka tobka statistlbno pov- 
prebje 7200 odbitkov, ves zapis in izrabun 
pa temeijita na veb kot 1.800.000 odbitkih. 
Tako pridobijen podatek je seveda zelo na- 
tanben pribll2ek dejanske povprebne ravni 
prometnega hrupa. 

Osciloskopiranfe 

Osciloskopiranje je metode za opazovanje 
in beleZenje predvsem hitro spreminjajobih 
se pojavov. Horlzontalna (X) os ne zaslonu 
prikazuje basovno odvisnost, vertikalna (Y) 
pa nivo merjene vellblne. 

Osnovna zahteva pri osclloskoplranju je hi- 
trost bele2anja oz. odbitavanja. Cim vibje je 
btevllo odbitkov v dolobenem basovnem in- 
tervalu, tern vibja je zgomja frekvenbna meja 
opazovanja. 

Nas na tern mestu seveda zanima, kakbne 
so praktibne mo2nostl za osciloskopiranje s 
spectrumom. Kaj v praksi pomeni podatek, 
da je mogobe z opisano povezavo mlkrorabu- 
nalnika In A/O pretvomika dosebi v basicu 
pribIi2no 80 ir\ v strojnem jeziku pribliino 
8000 odbitkov v sekundi? 

Najprej si oglejmo najbolj preprosto Inabl- 
co programa Osclloskop. Osnovni element! 
so: risanje mre2e. nasisvljanje A/D pretvornl- 
ka, dolobitev proillnega all slnhronizacijske- 
ga nivoja (vratica 100). zanka odbitavanja 
vhodnega stanja (vrstica 1 10) In zapis basov- 
ne odvisnost! spreminjajobe se velibine. 

NajpomembnejS del programa je zanka v 
vrsticl 110. Od njene strukture oz. uporabe 
izrazov OUT, IN, PLOT, DROW, POKE, PEEK 
in drugin je namreb odvisna hitrost odbltava- 

Na zapisu si lahko ogledamo primers za 
bele2enje znabiinih oblik napetosti (pravo- 
kotne In trikotne). Pri posemeznih zapisih so 
bile uporabljene razlii^e zanke od&tavanja. 
dose2eni so bill razlibni basi med posameznl- 
mi odbitki In zato je basovna os kalibrirana le 
V primerih, ko je to oznabeno. 

Z uporabo basics je torej mogobe dosebi 
minimaino 80 odbitkov v sekundi. Razvidno 
je. da je bilo za posamezen zapis, kl gatokrat 
sestsvija 250 tobk, treba pribllino 2,5 se- 

de bi uporablii ukaz TEP 10, bl za zapis 25 
tobk porabili 250 mlllsekund. Tako bi na §ko- 
do gostote zapisa oz. lobljivosti skrajaSli bas 
zapisa In relativno zvibali frekvenbno mejo 
opazovanja. 

Ob uporabi ukaza STEP (1) je pri opisanih 
primerih zgomja frekvenbna meja pribii2no 7 





lie port x=0 TO ase. poke coseee 



Program OacllosKap. 



Oselloakoplranie s prairalBiritKom. 



--- 



T 

-H 


■ft" 


-fH 


h 




tx 

9 


n 


A 



J 


J 




xt 


a 


AL 










24 



Osclloskopimnje 2 besicom. 




s/u 




see .u/ 

div 

























7 ^ 




f- 





7 




^7 
























Hz. Nad to frekvenco postane zapis pregost 
in nepregleden. 

Ce opisant program prevedemo s kakSnIm 
prevajalnikom basica (npr Softekovim IS), je 
mogode hitrost odbitavanja povedatl do prl- 
bli2no 8000 odiitkov v sekundi. odvisno od 
strukture zanke, In pomakniti zgomjo frek- 
venbno mejo osciloskoplranja do pribliJno 
700 Hz (glej zapis s prevajalnikom). Nadaijnje 
zvISevanje zgornje frekvenbne rreje do prl- 
bll2no 2,5 kHz je mogoCe dosed z ukazom 
STEP n, pri derrer pa je koristno uporabiti 
ludi inieiT>olacljske metode nutnerldne anall- 
ze. Zato da bl dosegll frekveneno mejo 20 
kHz, bl bilo H treba uporabiti hitrejd A7D 
pretvornik In mu pnrediti dim krajSI program 

V strojnem jeziku. 

Se tole: spectrumov basic je razmeroma 
podasen. Z mikroradunalnikom BBC B. kl Ima 
do desetkrat hItrejSi basic, je realno prldako- 
vatl bistveno bolj^ rezultate. 

Sklenimo z ugolovitvtjo, da je problem 
zgornje Irekvendne meje enakovredno odvi- 
sen od uporabljene programske In strojne 

3-D tehnika 

S to tehniko prikazujemo funkcljsko odvi- 
snost treh spremenijivk. Najbolj znan je pro- 
slorski prikaz v tridimenzionalnem Kartezlje- 
vem koordinatnem sistemu. Sam rezultat je 
prikazan V obllkl rellefa. Osnovnavedplastne- 
ga reliefnega prikaza je v postopnem risanju 
posamezne odvisnoatl (npr. X-Z) oz. plasti In 

V postopnem urejanju posameznib plastr v 
rellePu X-Y-Z. Zaoblikovanje 3-0 diagrams je 
pomembna tudi tehnika prekdvanja predho- 

Na objavijenem zapisu v 3-0. tehnlki je (al- 
muliran) primer meritve popadenj ojadevalni- 
ka (os Z) V odvisnosti od (rekvence (os X) in 
Izhodne modi (os Y). 

Meriini instrumenti 

Na osnovi radunalnISkega votimetra je mo- 
gode realiziratl vrsto drugih Instrumentov za 




merjenje elektrldnih in fizikalnih velldin. 

. Osnovni problem je v izbiri analogno-analog- 
nega pretvornika, kt naj zagotovi ustrezno 
pretvorbo merjene velidinevelektridno nape- 
tost. 

Tako je npr, ternioelement all temiodlen 
mogode uporabiti prl meritvah temperature, 
saj je elektridna napetost na njogovih spon- 
kah odvisna od temperature. Podobno je 
elektridna napetost na piezo kristalu odvisna 
od mehanske slle, kl deluje na krislal. 

Pretvorb In pretvomikov je cela mnoilea, 
vendar lahko vsako pretvorbo merjene velldi- 
ne (M) velektridno napetost (U) poenostavlje- 
no podamo v obllkl: M(m) = k . U(V). 


Zato Je treba poteg Izbire pretvornika po- 
znati funkcijo pretvorbe. 

Iz preglednice je razvidno, kako lahko v 
prlncipu realizlramoampermeter, ohmmeter, 
termometer, merilnikzvodnegatlakain meril- 
nik magnetne goetote. Navedefii so podatki o 
merjeni velidini, uporabljenem pretvomiku, 
fizlkelni oz. elektrldnl shemi analogno-ana- 
logne pretvorbe in tunkclji pretvorbe. 

Ustavimo se npr. prl termoelementu oz. 
termodlenu, spoju bakra in konstantana. Na 
prikijudkih tega spoja lahko vselej zabeleii- 
mo elektridno napeloat, kl je skoraj premoso- 
razmerna s temperaturo. V resnici je (unkcij- 
ska odvisnost rahio eksponenina in podana s 
formulo V tabeli. 6e podatek o napetosti ter- 
modlena vnesemo v formulo, je rezultat fe 
podatek o temperaturl; mlkroradunalnik smo 
spremenili v dermometer-, e katerim lahko 
podatke ne le beleiimo, temved ludi obdelu- 
jemo in koristno uporabljamo npr. pri regula- 
cljskih procesih. 

Podobno je mogode realiziratl celo,vrsto 
merilnih instrumentov, deprav zahteva kon- 
kretna Izvedba v nekaterih primerih tudI za- 
pleteno strojno'dopolnitev in programsko do- 
delavo. Prl merllniku zvodnega tiaka je npr. 
treba kondenzatorskemu mikrotonu prlredlti 
ojadevalno vezje z zelo visoko vhodno upor- 
nostjo In vdelati ustrezne psofometirdne fil- 



radunalnlk 


Posluda 


usmemik 

sintezator 


radunalnik 

frekvendni 

radunalnik 


Ukaz 

izpidi osnovne podatke 
zagotovi napajenje 
zagotovi vhodni signal 
izmert izhodno napetost 
napetost je xxx voltov 
zabeleii podatek 
izmeri frekvenco 

frekvenca je xxx hertzov 


pisalnik zabeleii podatek 

(vsi) (novi pddatkl, zadnimo znova) 


25 




Revija fMOfMlkROj skupaj z zastopniki 
in proizvajalci radunalnikov razpisuje: 


RHSP I S 


za izvirne programe jugoslovanskih avtorjev, 
namenjene racunalnikom ZX spectrum, 
commodore 64 in sharp MZ 700. 


Vgebina in namen programov nista omejana. Programe bomo 
ocenjavall v treh skupinah za vsak lip raSunalnIka: 

- izobra2evalni program 

- uporabni program! 

Med programe za vsak rafunalnik bomo razdeiili po tri na- 
grade: 

1. nagrada 15.000 dinarjev 

2. nagrada 10.000 dinarjev 

3. nagrada 5000 dinarjev 

Vse programe, kl bodo ustrezall kvalltetnemo noviju za objavo, 
bomo Ob soglasju avtorjev odkuplll In Izdali v najprImernejSI 
obliki za distrlbucijo (kaseta, gibkl disk). 

Program!, poslan! na naleCaj. morajo ustrezat! naslednjim pogo- 

1, na naslov Mo] mikro, Titova 35, 61000 Ljubljana, s pripisom 
Za nate£aj, morajo prlspetl najskasneje do 1, marca 1985; 


2, program! ne smejo blti Se nikjer objavljeni all kako drugaie 
publlciranl; 

3, programi morajo blti v obllkl, primemi za pregled;. 

A. skupaj s programom je treba poslati: navodlla za uporabo. 
kratek opis programa (ideje), spisek uporabljenlh pripomodkov 
in programov, kl niso v osnovnem bralnem pomnllniku radunal- 
nlka (prevajalniki,' drug! Jezikl, rutine obstojedih programov). 

Komisija v sestavl dianov urednIStva redakclje revlje Uoj mikro, 
priznanih jugoslovanskih strokovnjakov na podrodju raCunal- 
nidtva in predstavnlkov sponzorjev bo prejete Izdelke pregledala 
najkasneje v 14 dneh po Izteku razpisa. Odioditev komislje bo 
dokondna. Rezultatl natedaja bodo objavijeni v obeh aprllsklh 
Izdajah radunalnISke revija Moj mikro. 

Veselo na delo. 
Cakajo vas nagrade. 
Pot vaSim izdelkom na police 
knjigarn je odprta. 


26 





Tudi V tBj itevilki objavljamo nekaj zaniraivih 
izpisov, ki sg jih poslali naSi bralci. Vse 
objavljene programe seveda honoriramo, med 1000 
in 10000 dinarji, odvisno od doliine in 
kvalitete. 

Programe dobimo najraje na kasetah. Tudi 
listing!, ki jih je moi neposredno 
pre-f otogra-f irati , so dobrodoSli. Tiste pa, ki 
niso V taki obliki, moramo pretipkati, zato se 
lahko njihova objava nekoliko zavlete. 

In ne pozabite na primerno spremno besedilo. 

Kaset in izpisov ne vraSamo po poSti, lahko pa 
jih dvignete v uredniStvu. 


Itkli 


Programe za ZX Spectrum od te itevilke dalje 
LLISTamo s programom LLIST #232 izpod prstov 
21ge Turka. 

Ker izpisujemo na matriCnem tiskalniku, je izpie 
nekoliko drugaden, kot bi bil na ZX tiskalniku 
ali na ekranu. Sirok je 40 znakov. Inverzni 
znaki so zapisani maetno In eo eodflrtanl , 
UDG pa so natisnjeni ooSevno . 

Upamo, da smo na ta nadin Se povedali 
ditljivost in preglednost izpisov. 



aonmjuEuniuiuii 


program i rana prihodnost program irana prihodnost 

27 


Binczlair- 



SLOTnUUSlOTIlUlUS 


program ir ana prihodnost program ir ana prihodnost 

28 



Commodore- 


RTACSLJNArsUE: S KOMPL-eKSISI I M I 
SXEV I l_ I 


lektrotennilc 
rksniml fttevi 




progremu ss delijo na dve 

raSunamo z dvama (tavlIotna< oparacije ao vaeti 
razltka. produkt In kvociant. V drug! skupini i 
oparacije z enim ptaviloms kvadrat 
kvadratnl koren (SQR) in oratvorba koirplekanet 
^tevila V Dolarno obllkOi to 4e v absolutno 138 COS11B460 
vradnoBt in -faznl kot v atooinjah (PQU). Vaako 
operacljo izvaja eoaeben program, take da lahko 


:REn« # 

;REn» RfiCUNFINJE S KOMPLEKSNIMI STEVIH * 
:REn« '« 

PRINT"3»/-4»4/ DVEH KOMPLEKSNIH STEVIL" 
PRINT"12/SQR-P0L kOMPLEKSNEOH STEVILHM" 
INPUTR$:DD>LEN(Rt> 

LsL+l:XI«I1IC»<fl»-L4l) 

IFX»=" "THENU2 
V$=V»+X» 

IFX$0”=''THENn2 


128 L=1 :BO=LEKI<RSi 


sodpre 


-Igonc 


iokamo: (REAL IMAG I> opera 

> I)= . Za drugo akupinos opera 


oklec 


nplel 


itevllo, 
kaako operaci. 
(l-2) + (-3*4I)+» 


doloSltl. Prims 
lahko pustlmo prazen praatars SQR( 1.5 - 6.81 ) 
Prav tako lahko lzpu6£amo realni all Imaginarr 
del 6tevilB In oidemo: (4E2) X <3. 2E-1 ) ~ . V ts 
primeru je zmhoteno diato realno Stevllo 
diatim Imagi narni m. Zapisani eta z eksponantc 
dtevlla 10 ( 1EZ°1X10««2) . Z (3+2I)««: 

izradunamo kvaOrat dtevlla. Ena od mednj 
dopclnltev programa je rutina za odkrivan, 
sintaktidnlh napak pri vnoeu podatkov. Ce zOs 
napravimo napako. nam program v najboljSi 
primeru nekaj izraduna, rezultat pa je vsekakc 


dovol j proetora ±e v vrstlcl s poOatki. ss 
izpide tarn, drugade pa v prvl haalednjl. Tako sc 
rezul tatl pregledne jii . 

Program je seatavljen iz glavnega dala Ir 
podprpgramov. Vadnejdi deli glavnega programa sc 
vnos podatkov In izlodan.ie praznih mest (SPACE), 


Program je sestavljen takole 

100 - 102 -izois operaci j 

110 - IIB vnos podatkov in 

IIP - 310 obdelava podatke 

315 - 350 izpls rozultatov 


800 - 810 raduns 

850 - 860 Izois 

900 raduni 

950 - 990 raduns 


IFUEFT»<H$,3)»"S(3R''THEN800 
IFLEFT#<fl$.3)="POL"THEN850 
5 IFRIGHT*<H*43)'="T2="THEN900 
5 Rl=Rai=l 

5 B*=MID»<R*4L4l):L=L+l 
i GOSU6400:R2aR: 12=1 
i IFB»="+"THENCCSUB550 
a IF8t="-"THENGOSLlBS00 
a IFBS="*'’THENOOSUBS50 
a 1FB$=V"THENOO8UB700 
3 : 

5 C»=“C “ ; IFRO0THENC*=C*-kSTR»(:Rl 
5 IFI=0THEN325 

1 IFI>0THENC$=C»t"*'' 

3 C*=C*+STR$<I>+"I" 

5 IFI=0fiNDR=0THENC*=C*T‘'0" 

’ C$=C$+")" 
a IFDD>38THENDD=DD-40 
3 IFDD+LEN<C*5<38THESPRlNTTflBCIlD+2)''.T, 
a PRINTC*; PRINT 

a L=0:V*="";QOTOI10 

2 REM# POLPRDGRflM PODHTKI # 

1 REM#*##########*#############*######### 
a R=0:l=0 

3 IFniD#<n$.L.l)<>"<“THENL=L+l:GOTO410 

3 CS’MIDfCRS-L.n^JaL 
a IFC*=" + "0RC#=''-"THENL=L+1 
a SS=VHL<MII]$(B$.J4II0-J)) 

5 C$=MID$<fl*.L,ia 
3 IFC$="I"TNENL=L+2a=SS:RETURN 
3 I FC*= " a " THENL=L t 1 : R=SS : RETURN 
a IFC#<>"+"RNDCJO"-"THENL=L+l ;G0T0445 
3 IFMID*<H*.L-l,ia="E"THENL=L+l •G0T0445 
3 R=SS:GOTO420 
3 • 

a R=R1+R2;I=I1+I2;RETURN 
a R=R1-R2;I=I1-I2:RETURN 
3 R=R1*R2-I1*I2;I=R1#I2+R2#I1 : RETURN 
3 1 2=- 12 : GaSUB650 ^ D=R2 12+ 1 2 T2 : R=R/B : 1 =I ^ RETURN 


4 K0T»"+STR*(FI)+") 


3 R1=R : R2=R ■ 11=1 : 12=1 : GOSUB650 ; Q0T0315 
3 ; 

3 HB=SQR(R12+I12> 

5 IFRO0HNCK>0THENFl=fiTNa/Ra RETURN 
a IFI=0flNIlR>0THENFI=0 
3 lFI=0flNIlR<0THENFI=iT 
5 IFR=0flNBI>0THENFI=«/2 
3 lFRo0HNBI<0THENFI=3#9/2 
3 RETURN 


mmmmmm 

program i ran(d prihodnost program ir ana prihodnost 


iindaii~ 



SLOVENUrnSLOVENUAlES 

program irana prihodnost program irana prihodnost 


30 




BIWWI.IHiaMHn.lll.H 

program i rana pr i hodnost program i rana pr i hodnost 


■SHARP 



SLOVIllllJ&lESMinJA^ 


program i rana pr i hodnost program i rana pr i hodnost 


32 


Binrrlair 


I 



aonMuainiuuB 


program i rana pr i hodnost program i rana pr i hodnost 


33 




SUlVDnMMIIUlUS 

program i rona prihodnost program irana prihodnost 


34 



35 



zazaCethike 


Sola programiranja 
V strojnem jeziku (4) 


Z adnjie srro govorlli r> neka- 
terih najosdovnejSih ukazih programi- 
ranja V strojnein jeziku. Dolgujem vam 
Se tabelo 3/8, torej 16-bltne aritmetldne ope- 
racije; 

Preden bomo opisall ukaze za pomikanje 
, (SHIFT! In vrtenje (ROTATE), si oglejmo na- 
slednjl primer, ki z 8 in 16-bltnimi aritmetlfini- 
mi ukazi izraCuna poijubno potenco Stevlla 2 
(do 2 na 65535), kar je Stevilo s skoraj 20,000 
nieiami. Potenco, ki bi jo radl izraCunall, vpl- 
Site na -POTEN-. Program lahko najvl^e po- 
tence raCuna la z mavrico 46 K, za najviSjo 
potenco pabo porabil skoraj dveuH. Rezultat 
labko IzplSite s programom v basicu. Izpiso- 
vati bo zaeel byte, ki ga kaie -KOLK-C-, in 
potem vse nazaj do -CIFRE>. V enem bytu je 
shranjeno Stevilo med Oin 100, daprlhranimo 
nekaj prostora. Orlazili bosle, da daje pro- 
gram pravilen rezultat samo prvie. Z manj- 
^.-i_ ,napako- lahko po- 


n dodatkom b 


pravili, 

Pomikanje 

Ce Se ne veste, kje bi prISli taki ukazi prav, 
si oglejte program, ki pomika zaslon v levo, 
pikico za pikico. To doseie tako, da porine 
vse bite v bytu za eno v levo: reve2a, ki bi 
izpadel, shrani v zasTavicI za prenos in ga 
potem porine na prvo mesto naslednjega bi- 
ta. Osem klicev te rutine bo pomaknilo ves 
zaslon za en znak v levo. Atribute bi morali 
zdaj znati pomakniti tudi sami. Pomikati je 
seveda mogode tudi del zaslona. de prllago- 
dlmo konstante v tej rutini. 

Ukazov za pomikanje In vrtenje f 
■nogo. Teiavno si ' 

iterl podne. Se m 
skIco (4/1). 

Pomikamo lahko katerikull register, vsebl- 
no, kamor kaiejo HL, IX+d in lY+d: 

Podben pomikanju Je ukaz za rotacijo bl- 
tov; 

Seveda pa teh ukazov ne uporabljamo sa- 
rrto za pomikanje. Ce kakSen byte pomakne- 
mo V levo, smo ga dejansko pomnoiili z dva, 
in obratno; de ga pomaknemo v desno, ga z 
dva dellmo. v bistvu tako, kot da bi pomikali 
decImaJno vejico pri desetliko zapiaanem 
Stevilu. Kot vesta, ima mavrica naravnost no- 
ro urejen zaslon. V basicu bi blla prava umet- 
nost poiskatl byte, ki pripada natandno dolo- 
deni todki. Ce si zadevo ogledamo pobll2e, v 
dvojiSkem sistemu, pa gre lB2e. Z nekaj vrle- 
nja in pomfkanja hitro ugotovlmo, kateremu 
bitu V bytu ustreza kakSna todka. Vender se 
nam ne bo treba truditl in pisati takega pro- 
grams. To so namesto nas 2e naredlli na 
Slnclairu v nekaj ved kot 32 bytov dolgem 
po^rogramu. V C damo koordinato X, v B pa 
Y. Poklidemo #22AA. Podprogram vme byte, 
kl mu todka pripada v HL registru, A-7 bit v 
bytu. 

36 


Nekaj pomikanja je tudi v programu CCO- 
PV2. Vedine program ne bo navdudll, radi pa 
ga bosle vtipkali vsl, kl imate matridnl tlskal- 
nlk in vas JezI, da barv ne moreta spraviti na 
papir. No, tudi ta program ne dela dude2ev. 
Namesto banr boste dobili razlldne odtenke 
sive. Program je napisal za sarijaki vmestnik 
RS 232, s spremembo podprograma OUT-A 
pa bo deloval tudi na paralelnem. in ie krep- 
ko hitrejdi bo. Slika, ki jo program naredi, je 
diroka natanko 64 normaino vellkih znakov, 
idealna velikost za med test. 

Ta program je tudi primer, kako hitro in z 
male napora napisati dokaj udinkovit pro- 
gram. Aigoritem je naslednji: 

Treba je naredlli kopijo zaslona. 

Ta je sastavijen Iz 48 vrstic po 4 piksle. 

Vsaki vrstici poiSdemo naslov zgornjega 
levega bita. 

Vrsla Ima 32 bytov. 

Vsak byte ima 8 pikslov. 

Vsak pikseMma pod seboj de Stiri druge, ki 
Jlh poSljemo hkrali. 

Prva moinost, verjetno nekaj krajSa in hl- 
trejSa, bi bila, da vse te zanke sestavimo eno v 
drugo. Toda hitrost (bolje; podasnost) tiska- 
nja je za velikostni red razlidna od hitrosti 
strojne rutine, zato se s tern nlma smisla 
muditi. Zanke so pisane tako, da jedro zank 
opravl samo dela ki so skupna vsem ni^im 
operacljam (na primer dolodanje barve atrl- 
buta), potem pa s CALL poklide drugo zanko. 
Tako gre do konca. 

Ookler doliina in hitrost ntmataodlodujode 
vioge, velja, naj bo neki postopek dolg najved 
dva za^ona. Tako dolg podpogram lahko na- 
mred brez teiav v glavi razhroSdimo. Opravi 
naJ neko operacijo, potem pa naj se z RET 
vme. Po moinosti qaj sam shrani ragistre, ki 
jih popaca v sklad. saj pridakujemo, da ga 
bomo kllcali ved kot enkrat. 

Za hitrost je seveda odiodllna izbira algorlt- 
ma. Ko je ta izbran, program napisan In testi- 

1 nas pa je vendarle prepodasert, zadne- 

• podprogram, kl ga najpogo- 
“ ' akSni igri imamo lahko de 
I Izpis rezultata, pa bo igra 
vseeno podasna, de je program za risanje 
zanid. 

Se nasvet za vse tiste heckede, ki so se 
navajeni usesti pred radunalnik in zadeti tip- 
isleka. Nekaj , 

1 svojim izpisom dodall. C 
ijisall iz podprogramov, kl jlh se ni. ns ver)a- 
mete? Zadnite pisati takole: 

CALL IGRA 

RET 

Igra CALL NAVODILA 

CALL AKClJA 

CALL REZULTAT 

Vsake toliko dajte zadevo prevajat In doda- 
jajte rutine. ki de manjkajo. Slaba stran tega 
je, da zgubija program dost! dasa s CALL In 
PUSH. Red v programu samem vas bo silil v 
vedjo udinkovltost. Nevamost pri takem pro- 
gramlranju je edino ta, da boste te^e postop- 
ke odrivaii globlje in globlje. V kislo jabolko 
pa boste moral! prej all slej ugn'zniti. 




0^ 

Erti 


kg- F0, — 




EHI 






3 


16 -bitna aritffletika 


SINMSA: m rr,rr 


ADD HL.rr 
ADD n.rr 
ADD IY,rr 

ADC HL,rr 
SBC HL,rr 


rri=IBC,D£,HL,SPJ 

rr!=(BC,DE,SP,Il() 

rr:*(BC,DE,SP,2Y) 

rr!=(BC,DE,HL,SP) 

rr:=(BC,DE,HL,SP) 


Del o z b i t i 


SIKTAKSA: BIT t,r 
8£T i,f 
Rea i,r 


:=konstanta isd 0 in 7 
-:=A,B,C,D,E,K,L, (HL), llX4d),(IYtd) 


Blok ukazi 


CPIR 

CPDR 



I 



37 


PROGRAMSKI JEZIKI, 


C(1) 


ANDREJ VITEK 


Z goflaj pomladi se |e rred 
ijubljansklmi iTvedenci raz- 
Sirila novica o SinclatrovI 
novosti: napovedoval se je QL. 
Ves navdu§en sern se za£el zanl- 
matl, kaj in kako. Zvedel sem, da 
so kot prvi resen programski jezik 
obljubili C- Ker o n]em leda) $e 
nisem vedel kdove koliko, sem 
posmilll: to bo krasna prillka, da 
se ga bom prlslljen naufilti. Ven- 
der £as teie po avoje, QL oslaja 
na £rni izvozni listi, lantje Iz Zdru- 
ienega kraljestva pa delajo neu- 
trudno In jlm nl Skoda £asa za 
Mavrico- 

Tako se te dni s C-Jem sezna- 
njam kar ob svoji Uavricl. V rokah 
imam opeSno rdeC priroCnik z na- 
slovom ••HISOFT - C~, kolegi iz 
iskre so mi pomagaii do knjige 
The Programming Language C 
Brians Kernighana in Oennisa 
Rrtchieja, pa Se strogi 2lgov ukaz 
|e zravenj do petnajstega dve 
strani za Mikro o C-ju. Tako vam 
tokrat in prihodnjli predstavijam 
C, na hitro seveda. Mslo bolj po- 
drobno je to narejeno v omenjeni, 
prek dvesto strani doigi knjigi. 
Opravi&jjem se tistim, ki jezik 
poznajo: doigoSasil jih bom. MoJ- 
stri mi bodo ludr oCitali, da ga ne 
poznam dovoij dobro. A upam, da 
bo druge Pianke z jezikom toiiko 
seznanii, da se bodo zakopali v 
uPbenike in se ga dobro nauPili. 
Kijub temu namreP, da je Hisoftov 
prevajainik Se Pisto nov in primer- 
no muhav, je deio z njim prav pri- 
jeino, izvedbs pa dovoij biizu 
standardne. VeP o njej v piihodnji 
Ste<nlki, tokrat pa o osnovnih se- 
slavlnah iezika. 

OC-ju je nemogoPe govoriti, ne 
da bi spregovoriii o Unixu. Avtor 
C-ja je Dennis Ritchie, ob Kenu 
Thompsonu giavni avtor operaij- 
skega sistema JNiX. Jezik si je 
izmislil prav zato, da si je olajSal 
deio pri razvoju tega sistema. 
UNIX ima V vePjlh rapunalnikih 
podobno viogo kot vse tisto, kar 
je zapePeno v rome naSIh Mavric, 
commodorov In podobnth zveri- 
nic. 2e V enem takemie romu je 
pravi mail ocean programov, ope- 
racljskl sistem velikega raPunalni- 
ka pa je Se dost! dost! vePji. Kar 
predstavijajle si. kakSen trudjebil 
vlozen V razvoj operacijskega si- 
slema vsakega novega raSunalnl- 
ka. Praktipno do Unixa je bilo tre- 
ba vePino operacijskega sistema 
napisati v zbirniku (strojnem jezi 
ku). in to ■ ' 


p raPunalnika 


UNIX je s C-jem prinesel ne I 
podroPje nekaj bistvenih novost 
Prva njegovB znaPilnost je. da 


manj pomembna znaPilnost pa je. 
da Je vePina Unixovih progrOTOV 
napisana v C-ju. Tako je operacij- 
ski sistem prenosijiv: enostavno 
ga je prirediti vsakemu novemu 
ranpunalniku. Seveda. najprej je 

razvojem celotnega operacijske- 
ga sistema sorazmemo majhen 
napor. Prav zato je UNIX dares 
verjetno najbolj razSirjen opera- 
cijski sistem. Vse bolj Seuveljavija 
tudi pri mikroraPunalnikih. pred- 
vsem novejSih s 16- in 32-bitnimi 
procesorjl. Ne nazadnje omenimo 
Se to. da sta Ritchie in Thompson 
za vse novosti. kl jih je v raPunal- 
nlSko obri (all umetnost) prinesel 
UNIX, dobila leta 1974 Turingovo 
nagrado. gotovo najpemembnej- 
Se svetovno priznanje na rapunal- 
niSkem podroPju. 

C je spremljal UNIX na vsej nje- 
govi uspeSni poti. Lahko se ga je 
nauPitI in hitro ga obvladate. 
Hkrati je v izrazju moPan in so 
programi kratki In jasni. V primer- 
javl s pascalom all ADO je dost! 
bil2e stroju, zato so prevedeni 
programi tudi hitrl In nl potrebe, 
da bi jih pisali v zbirniku. Seveda 
je tudi nekaj revnejSI, kijub temu 
pa je prlmeren za vsevrsteupora- 
be: V njem je mogoPe poleg 
stemskega programa napisati 
ko program za oblikovanje be 
dil kot program za deio s podat- 
kovnimi zbirkami all »StevMski 
mlinPeko. 

Pa bodi dovoij hvale na njegov 
raPun. Poskusimo C v glavnih 
obrisih predstaviti, najprej jezik 
sam. nato pa Se njegovo izveden- 
ko za ZX spectrum, ki so jo razvi 
pri Hisohu. Pri tern se bomo (moi 
da celo preveP) drSali vodnikE 
pravzaprpi -svete knjige" C-|i 

Brian Kernighan, Dennis Rite 

The C Programming Language 
Prentice-Hall, 1976 
ISBN 0-13-1 10163-3. 

Knjige je v LjubljanI nekaj Iz 
dov, vendar jo je zaradi zanimanja 
za C teiko dobitl. Je hkrati uPbe- 
nlK, priroPnik in definieijaC-ja. Za 
podrobneJSo seznanitev z njim je 
ta knjiga nepogreSIjiva izhodiSPna 
toPka. Drug prlmeren uPbenik je: 

Learning to Program In C 
Prentice-Hall. 1983 
ISBN -0-13-527847-3 
Tudi to knjigo je mogoPe dobili 
pri nas. Ker se programiranja pac 
ni mogoPe nauPiti brez dostopa 
do C-ja, Se en naslov: 

HISOFT 

180 High Street North 
Oustable. Beds. LU6 1AT 
Tel. <0582)696421. 
Predstavijanje jezika zaPnimo 
karsprogramom. Program 1 izpi- 
Se na zaslon Uoj mikro. Oglejmo 
si ga podrobneje. ZaPenja ga ko- 
mentar, vklenjen med (' in Sle- 





di glava programa - main (}, njej 
pa telo V zavltih oklepajih. TakI 
programski enotr pravimo v C-ju 
funkeija. Vsak program lahko se- 
stavlja poljubno Stevilo lunkeij, 
med kateriml pa morabitl funkeija 
z imenom main. Pri njej se zaPne 
izvajanje programa. 

Vse funkeije so sestavljene po- 
dobno kot gomja: na zaPetku je 
ime, sisdijo pa v oklepaju navede- 
ni njeni argumenti. Z argumenti, 
naStetimi med oklepajema, funk- 
eiji posredujemo podatke. Med 
zavitima oklepajema sledijo stav- 
ki, ki opravijo naiogo funkeije. V 
naSem primeru je to le en stavek: 
printf (-Moj mikro"); 

To je klic funkeije printf, ki naj 
napravi nekaj z nizom znakov Moj 
mikro n. Funkeija printf je v 
knjiSnici C-jevlh standardnih 
funkclj in napravi nekaj podobne- 
ga kot stavek PRINT v basicu. S 
parom znakov n v resnici zapiSe- 
mo en sam znak; preskok v novo 
vrstico, to je CHR (13) v basicu. 
Stavek v C-ju se obvezno konPuje 
s podpiPjem. 

Program 2 kaSe, kako v C-ju 
raPunamo, se odiopamo in zapi- 
Semo zanke. Program izpiSe In 
preSteja vsa Stevila med 101 in 
200, deljiva 5 7. Konstante s po- 
dobno viogo so V programlh po- 
goste. Dobra programerska pra- 
ksa je. da fake konstante v pro- 
gramih oznaPimo z imenom, ki 
njihov pomen bolje llustrira. Vre- 
dnost takemu imenu priredimo na 
zaPetku programasstavkom ade- 
line. Ce )e treba program pozneje 
popraviti, smo si prihranlli precej 
iskanja konstant po programskem 

Stavek int i.n; definira celoSte- 
vilski spremenijivki. VC-jevih pro- 
gramih je treba vse spremenijivke 
definirati, najbolje na zaPetku 
funkeije. Poleg celoStevilskih po- 
na C vrsto drugih tipov. Med njiml 
za sedaj naStejmo le Se dva: real- 
ne spremenijivke so tipa float, 
znakovne pa char. O tiplh In naPi- 
nih sestavljanja podatkov pa veP 
prlhodnjlp. 

Zank je v veP vrst. NaSo zaPenja 
besedica for, v oklepaju pa sledijo 
trije stavki, kl krmilijo iwajanje 

cija. izvede se. preden zaPne zan- 
ka tePi; v naSem primeru priredi 
zaPetno vrednost tekoPemu Stevi- 
lu. Drug! stavek pred IzvrSItvIjo 
zanke odiopa o njenih ponovl- 
tvah: zanka se ponavija, doklerje 


izpoinjen pogoj v stavku: v naSem 
primeru, dokler tekoPe Stevilo ne 
preseie gomje meje. Zadnjl sta- 
vek pa se izv^e po vsaki IzvrSItvi 
zanke; v naSem primeru z njim 
povePujemo tekoi^ Stevilo. V C-ju 
to na kratko oznaPujemo s parom 
plusov pred spremenijivko all za 
njo. Glavi zanke sled! njeno telo, 
poljuben stavek. Ce hoPemo po- 
navljati veP stavkov. jih zdru2imo 
v sestevijeni stavek: oklenemo jih 
z zavitima okepajema. Krmilni 
stavki so lahko tudi prazni. Zanko 
oblike 

for (ipogoj;) telo; 
zapISemo krajSe z 
while (pogoj) telo;. 

Tretja oblika zanke je 
do telo while (pogoj); 

Rri njej se telo pred preverja- 
njem pogoja vaaj enkrat izvede. 
Izvajanje zanke lahko prekinemo 
kjerkoll znotraj njenega telesa s 
stavkom break. 

V naSem programu 2 je v telesu 
zanke le en, pogojnl stavek. Ta 
Ima V sploSnem takole obliko; 
if^pogoj) 

slavek_2: 

6eje pogoj izpoinjen. se seveda 
izvrSi stavek_1, sicer 6tavek:2: Se 
Je ta prazen, lahko v pogojniku 
Izpustimo tudi else. SploSna pra- 
ksa je, da odloPitev veP mo2- 

IMp(^oj-1) 

else if (pogoj.2) 
stavek^ 


stavek^n; 

Na koncu tega preleta C-jevih 

turn. Z njim konpamo izvajanje 
funkeije. Ce mora funkeija vmiti 
rezultal, za njim navedemo Se 
izraz. ki doloPa njegovo vrednost. 
Primer za ta stavek je v programu 
3. V njem funkeija fact - rekorzlv- 
no. saj so funkeije v C-ju rekurziv- 
ne - raPuna kaj drugega kot nl, to 
je produkt vseh naravnih Stevll od 

torjev V C-ju omogoPa, da so pro- 
grami v njem lakonipni - Izredno 
kratkobee^nl, zato pa jasnejSI In 
Ia2e berijivl. Operatoije v progra- 
mlh potrebujemo zato, da z njiml 
raPunamo, iz vrednosti spremen- 
Ijivk In izrazov z njimi pridoblva- 
mo nove vrednosti. Vse, kar izra- 
Punamo, Ima svojo vrednost. Vre- 




I 


dnost priredrtve a=izr9Z je kar 
vrednost izraza na desni, tako da 
|e na primer dovoljena vedkratna 
prireditBv a=b=0, kl pomeni 
a=(b=0) irt seveda obema spre- 

Pregled operatorjev zadnimo z 

arltmetifinimi. Poleg povsod prl- 
sotnHi +, X In / je tu %, ki ga 

oslanek prvega operanda pri de- 
Ijenju z drugirr. Veze enako moC- 
no kot X in /. Rezuitat daljenja 
dveh ceiiii Stevii je ceio Stevllo, 
veija i == (i/j)-j + 1%). Z vsakim 
od aritmetifinih operatorjev je 
zvezan prireditveni operator: tako 
2 a+^2 na kratko zapiSemo izraz 
a=a+2. Za naJpogostejSi operacijl 
gornjih tipov pozna C $e krajSi 
zapis: a^a-i-1 napiSemo kar s 
+ *a, podobno pa veija za minus. 
Siednja operatorja poznata ke da- 
sno izvedenko (a++), ki se od 

vrednost izraza a+-<- je vrednost a 
pred povePanJem, vrednost ++a 
pa po njem. 

Izraze primerjamo s primerjaini- 
mi operatorji ==, <, >, <=, >= ter 
!= (razliPno). Posebej je treba 
opozoriti na raziiko med opera- 
torjema = in ==. Prvi je priredi- 
tveni operator, ki poskrOi, da dobi 
spremenijivka na ievi novo vre- 
dnost. drugi, dvojni anaPaj, pa 
preveri, aii sta vrednosti izrazov 
na obeh straneh enaki. NapaPna 
uporaba teh operatorjev je ena od 
pogostejSib napak programi- 

Pri sistemskem programiranju 
potrebujemo operatorje za deio z 
biti. Tudi ti so V C-ju br2 pri roki: 
najprej sta tu operatorja ievega in 
desnega pomika « In ». Prvi 
premite v levo, na spodnja mesta 

na hrtro mno2imo s potenco 2. 
Drug! premite v desno, od ra£u- 
nelnlka pa je odvisno. kako pri 
tern ravna z zgornjimi biti. Poleg 
premikov so tu logiPni operatorji 
bit-po-bit: & (irt), T (all) ter a (iz- 
kljubni all). V to skupino sodi tudi 
enostranski operator (entSki kom- 
plement). 

. LogiCne operatorje bit za bitom 
je treba seveda loSitI od logipnih 
operatorjev, s katerlmi komblnira- 
mo med sabo pogoje. denimo v 
pogojnikitt. izpoinjen pogoj ima 
vr^nost, razlifino od ni£. Tako 
labko V pogojniku napiiamo na- 
mesto if (x!=0) kar if (x ), kar se 
viasih izka2e za pripravneJSe. Lo- 
gi£ni operatorji so &S (In, ko- 
njunkcija), II (all. disjunkcija] ter 1 
(negacija). V pogoju teie raCun 
njegove vrednosti toliko Sasa, do- 
kler nl njegova vrednost povsem 
doloPena. To na primer pomeni, 
da lahko brez pomisleka napi- 

if ( xt=0 SS y/x>z) 

V primeru, ko bo x enak 0, se 2e 
iz prvega data izraza vidi, da po- 
goj na more biti izpoinjen, ne gle- 
de na ostanek pogoja, zato do de- 
ijenja z 0 ne more prill. 




Prolog (2) 





C pozna (tako kot algol 60] tudi 
pogojni operator. TakSen je: 
pogoj ? izraz-1 : izraz-2 
Vrednost tega izraza je pri iz- 
polnjenem pogoju enaka vredno- 
sti izraza, 1, sicarpa izraza_2- Ta- 
ko lahko namesto 
lt( x>y ) max=x else max=y 
napISemo krajSe 

Tudi tu veija. da ni odveOnega 
rafiunanja: izrafiurta se le vre- 
dnost tistega izraza, kl jo zahteva 
pogoj. 

Na koncu omenimo $e dva ope- 
ratorja, nujna pri delu s kazalci. 
Prvi,&. izraSunaraslov operanda: 
vrednost &a je naslov (adresa) 
spremenijivke a. Drugi, *. mu je 
nasproten: vrednost *a je vre- 
dnost, shranjena na naslovu, ki ga 
doloSa vrednost a. Na kratko: 

Tako smo preleteli tudi drugi 
pomembni del C-ja, njegove ope- 
ratorje. Omenimo le Se, kako 
mofino posamezni operatorji ve- 
2ejo in v kateri smeri. Za primer: / 
ve2e mofineje od -f, zato izraz 
a+b/c pomeni natanko isto kot 
a-i-(b/c). Hkrati ve2e / proti desni: 
a/b/c pomeni natanko isto kot 
(a/b)/c. Prireditveni operatorveSe 
proti Ievi, zato je a=b=0 isto kot 
a=(b=0). Tabela 1 prlkazuje pre- 
dnosti in smeri pri vezavi opera- 
torjev. 


V prejSnjl Stevllkl smo spoz- 
nali programski Jezik pro- 
log. Kot smo 2e povedali.je 
Prolog enostaven, vendar mo6an 
programski jezik. Njegova mate- 
matiSna osnova je formalna logl- 
ka, tako kot so matematlCna 
osnova fortrana in sorodnih jezl- 
kov aritmetl£nl Izrazl. Zato je pro- 
log posBbno moSan pri simbolifi- 
nem, nenumeriCnam procesiranju 
in pri delu z bogatimi podatkovni- 
mi stnjkiurami. Mnoge mehani- 
zme iz teorije podatkovnih baz, 
npr. relacijski model, uporabimo 
praktiPno neposredno kot pro- 
gram V prologu. MoCna kompo- 
nenta prologa sta tudi nedetermi- 
nizem In z njim povezano avto- 
matsko vrafianje (automatic baok- 
tracking), kl mo£no olajSuje pro- 
gramiranje algoritmov kombina- 
torline narave. Tisto, kar tako 
mo6no razlikuje prolog od drugih 
poraembnejSih jezikov, je, da je 
Prolog nepostopkovni ali dekla- 
ratlvnl jezik, drugi pa so vsi v bi- 
stvu poatopkovnl (proceduralni). 
y -konvencionalnin jezfkih- opisu- 
jemo postopke, torej kako pride- 
mo do danih podatkov in rezulta- 
tov. Ideja prologa pa je. da opiSe- 
mo samo, kakSna je relacija med 
podatki in rezultati. Prologov pre- 
vajalnik mora sam poiskati posto- 
pek operacij, kl prevede podatke v 
rezoltate tako, da tl ustrezajo rela- 
ciji, ki jo predpisuje program v 
prologu. To raziiko med postop- 
kovnlml In nepostopkovnimi jeziki 
opisujeta naslova dven znamenl- 
tih publikacij. Prva(Witin 1975)68 
nanaSa na postopkovne jezike 
(konkretno pascal), druga pa na 
nepostopkovne (Kowalski 1979): 
WIRTH ; •iPrograms=Algorlthms 
i- Data Structures- 
KOWALSKI: "Algcrithm^ Logic 

+ Control-. 

Logika pove. kaj na] program 
naredi. medtem ko (v prologu 
skromna) kontrolna komponenta 
dolo£a, kako bo Interpreter nalo- 
go dejansko Izvedel. Za prolog je 
znaplino, da problema ne opiSe- 
mo z zaporedjem operacij (tako 
kot V obiiajnih postopkovnih jezi- 
kih), temveP z mnoilco reladj oz. 
predikatov. Tako je npr. v pascaiu 
znaPilna operacija prireditveni 

y:=f (K> 

Ta stavek se izvrSi tako, da vza- 
memo vrednost x, izraPunamo 
vrednost (unkcije f(x) in to vre- 
dnost priredimo spremenijivki y. 


kjer je X vhod in Y Izhod. 
Ekvivalentno definicijo bi v pro- 
logu napisali z Izrazom: 
t(x.y) 

ki bl ga lahko prebrali kot; X In 
Y Slav relacijif. Taka Izjavadeluje 
med Izvajanjem programa takole: 
Pe je znan X, potem se izraPuna Y 
tako, da je ta Y v relaciji z X. Ce pa 
je znan Y, potem se izraPuna X 
tako, da je spel Y v relaciji f z X. 
Taka izjava f(x.y) deluje v obeh 
smereh: enkrat je vhod x in izhod 
y, druglp pa obratno: 


Obstajajo pa Se druge mo2no- 

(1) Znana sta oba, x in y: potem 
se izjava f(x,y) 

obnaSa kot neke vrste kratnica, 
ki testira. ell sta dana X in Y v 
relaciji s f. 

(2) NobenodXinYniznan: 


program obnaSa tako, kot da bi 
prolog priredi! spremenijivkam X 
in Y vse mo2ne pare vrednosti. ki 
so V relaciji f. Drug pnmerznaPII- 



vrednost spremenijivke na lokaciji 
n vePja od O. potem zamenjaj vre- 


dnostjo minus 1 - 
ZnaPilen primer stavka v prolo- 
gu pe ja npr.: 
potomec (x,y):-otrok (x.y). 

To beremo takole: -X je eden 
izmed potomcev od Y. Pe je X 


"Ce je X otrok Y, iz tega sledi, da 
je X potomec Y.- Ta trditev veija 
za vsak X in Y. Operator:- deluja 
kot logIPna impllkacija z desne v 
levo (v matematiki navadno znak 
■== ). Kot primer programa V 

prologu vzemimo implementacijo 
nekaterih sorodstvenih relecij. 


39 


Skica 1 ka2e primer druJinskega 
dreveaa, kl ga v prologu lahko 
opISemo z nasledrtjimi stavki: 
otrok<darB,tom). 
otrok(bor,dare). 
otrokjsrt.tom). 


/ 


Dare Cn 


le siavKs lariKO Derem npr. 
"Dare je otrok Toma" all pa "Dare 
In Tom sta v relacifl: "Otroke. Na- 
pi$emo $e stavke v prologu, ki de- 
flnirajo relacijo °potomec> na 
osnovi naslednjega razml§l|anja 
(skica 2). 


(a) X je potomec V, Pe je X otrok 
Y, all pa 

(b) X je potomec Y, fie eksistira Z, 
tako da je: 

(1) Z je otrok-Y In 

(2) X je potomec Z. 

Ti Izjavl opISemo v prologu: 
potomec (X, y):- otrok (x, y). 
potomec [x, y);- otrok (z, y), 
potomec (x,y). 

Zdaj lahko poslavimo prologo- 
vemu sistemu ie nekaj vpraSanj, 
opr. -Kdo je Tomov otrok In kdo 
je Borov o6e7- To storimo z na- 
slednjlm stavkom v prologu: 
7-otrok (X, tom), otrok (bor, y). 

Odgovor, ki ga dobimo, je: 

X = dare, Y = dare: (ali) , 

X = 6rt, Y = dare 

VpraSajmo se, kdo so Tomovi 
polomci: 

7-potomec (X, torn), 

X=6rt; ' 

X=bor. 

Ta primer ilustrira programira- 
nje V prologu, ki je moSno razlld- 
no od vedine programiranja v 
konvenclonalnih jezikih. 


N*kateri elementi 
jazika in enostavni 
stavki 

Programer v prologu opiie svoj 
problem deklarativno, medtem ko 
mora prologov sistem pri Izvaja- 
nju programa vendarle izvrSiti do- 
loden poslopek, tore; ga mora In- 
torpretirati postopkovrto. Zato lo- 
dlmo dva pomena (oz, semantiki) 
programov v prologu: deklarallv- 

40 


Seznam je bodlsl (1) praznozs 


Tako na primer slavek v pro- 
logu: 

P : - 6, R. 

(kl je ekvivalenten zaplsu v r 
lematidnl logiki P< - O R la 
beramo takole: 




Postopkovno: 

"Za to, da reSImo P, moramo 
reSItl Q In R." Ali: -En nadin za 
izvrSItev procedure P je: poklldl 
n procedure 




Program! v prologu 
in njihovo izvajanje 

Omenili smo 2e, da je eden 
Izmed programskih mehanizmov 
V prologu prilagajanje Izrazov. PrI 




Program v prologu lahko zato 

' It mnoiloo logidnih 

mora prologov si- 
ll dokazatl njihovo 
resniCnost. Zato je izvajanje pro- 
grams v prologu dejansko doka- 
zovanle trditev, ki so postavijene v 
j. Stavki v prologu Imajo 


a R, S. 


prograr 

obllko: 


... o vedno najbolj splodno prl- 
lagoditev. Prllagodltev dveh Izrs- 
zov je proces, ki spremenljivkam v 
obeh Izrazih priredi take vredno- 
sti, da postanelapo lej substituciji 
spremenijivk oba Izreza Identidna. 
Prllagodltev je tore] mnoiica pri- 
redltev vrednosll spremenljivkam. 
tako da se oba Izraza izenadita. 
Naslsdnji program na primer izra- 
duna s samlm prllagajanjem, ka- 
tere daijice so hkrati horizontaire 
I. Skica 3 Ilustrira na- 


Todka je dana z dvema koordi- 
natama: - t(x,y), daijioa pa z dve- 
ma todkama: daljtca (T1,T2), Na- 
slednji program definira, kdaj je 
kaka daljlca vertikalna oz. hori- 
zontal na: 

7-vertrkalna(daljlca(t(0,1),t(0.2))). 
YES; (odgovor je da) 
7-vertikals(daljica(t(1.2),t(2,3))|. 
NO; (odgovor je: ta daljlca ni horl- 
zontala). 

VpraSajmo se. all eksiatlra daljl- 
ca, kl je hkrati vertiklna in hori- 
zontalna: 


. , , I,Y),t(X,Y)). 

Odgovor pomeni; da, to je vsa- 
KB daljlca, kl je degenerirana v 
eno samo todko. Naslednji prlme- 
rl bodo ilustrirali postopkovni po- 
men prologovlh programov. 

Primer 1: relacija "dedrynuk". 
To relacijo lahko opidemo dekla- 
rativno takole; X je ded Y, Z in 
obenem Z roditel] YX ter X je mo- 
dki. To skupaj s de nekaterimi 
enostavnlmi trditvami X zapidemo 
V prologu takole: 
ded(X,Y>: - roditelj(Xi), 
roditelj(Z,Y). 
mOdkl(X). 

modkl(tone). 
modkl(peter). 



david, a, nil, tom. dare 

- cela ^evila, npr.: 

5, 0, -974 

- spremenljlvke (se lodijo od 
atomov po vellkin zadetnicah), 
npr,; X, Y, B23, Ust, Pilot. 

Spremenljlvke lahko dobijo vre- 
dnost med izvajanjem programa. 
Sestavljeni podatkovni objekti so 
Izrazl. Primer izraza, kl opisuje 
todko V tridimenzionalnem pro- 
storu, je: 

todka (X, Y, Z), 

2 uporabo funktorjev lahko gra- 
dimo izraze, v katerih so ugnezde- 
ni podizrazi. Na ta nadin lahko 
strukturiramo podatkovne objek- 
te. Podatkovno strukturo, ki jo 
Imenujemo seznam (znano pred- 
vsem Iz programskega jazika 
Hap), lahko na primer zgradimo z 
uporabo funktorja (pike). Se- 
znam je zaporedje podstkov, kl ga 
definlramo takole: 


vertikalna(dal]lca 

(t(X,Y1),t(X,Y2))). 

horlzontalna(dal|lca 

(t(X1,Y),!(X2.Y))). 

Ta program 2e zadodda. da lah- 
ko zasiavimo nekaj vpradanj v 
obliki clijev za prologov interpre- 
ter (odgovotl radunalnika so pod- 
drtartl): 


rodltelj(ana.eva). 

rodllelj(tone.ev8). 

rodltelj(eva,rok). 

rodllelj(peter,rok). 

Zasiavimo vpradanje: Kdo je 
Rokov ded? 


7-ded(X,rok). 

Nadaljevanje prthodnjld 


Sinclair QL - ZX Spectrum - Atari 
Commodore 64 — Advance — Nashua 
Apple lle/c - Macintosh - Memorex 


ELCOM - PERSONAL COMPUTERS 
KORZO ITALIA 149 - GORICA (Italija) 



zazaCetnike 


Prve crte z 
racunalnikom (3) 


ANPREJ VIT6K 


D oslej smo se pri gratlkl uk- 

varjali vglavnffln lezrisanjem, zgratlfi- 
nim izhodom. Danes si Domo ogledall, 
kako programlramo gratiPnl vhod, ksko v 
programs povpraSamo za potoZaJ izbrane 
io£ke V sllkl. Poleg enostavnega lisanja |e 
gratieni vhod najpomembnejSa sestavina 
uporabne grafike. 

Lofiimo nekaj tipov graflinega vhoda. Ene- 
ga smo 2e omenili. S polo2a|ein oznaCujemo 
odCitek koordinat tobke v sliki. Poteza pravi- 
mo nizu toSk, kl ga dobimo, denirro, ko po- 



M70 RETlim 


tegnemo po zaslonu s svetlobnim peresom. 
Ko se odlodamo med nekaj simboli, pravimo 
temu tudt izbor iz menuja, saznama vnapre] 
predvidenlh mo2nosti. Kadar 2ellmo odmeriti 
zaauk all poveiavo sestavnega dela sllke, od- 
Stavamo vrednost, realno dtevilo. In konCno, 
pogosto hodemo izbrall mad sestavnimi dell 
sllke enega, na primer zato, da ga bomo 
prestavlll, popravill all zbrlsall. Temu pravimo 
IzUra. Med Izborom In l^lro bomo prI grafikl 
tore] ostro lodlll. 

Posameznim tipom vhoda ustreza cela 
vrsta vhodnih naprav, ki jih prikijuiimo na 
redunalnik. Izbor Iz menuja lahko na primer 
opravimos pritiskom posebne funkcljsketip- 
ke na tipkovnici radunalnika, potezo nariSe- 
mo s krmllno pallco all svetlobnim peresom. 
vrednost pa naslavimo na primer s potenclo- 
metrom. S svetlobnim peresom se lahko do- 
taknemo kakSne todke na daijici in jo s tern 
izberemo. 

Vse gomje naloge pa lahko opravimo tudi 
brez kakrdnekoll dodatne opreme, s sredstvl, 
vdelanimi v samem radunalniku. NavduSeni 
Igtalcl Iger med vami tudI 2e vedo povedatl, 
kako: Carovnika pri Atic Atacu lahko krmilijo 
take s tipkami na mavridni tipkovnici kot s 
krmllno pallco. Kljudek pa darovnik vzame - 
tako. da ga pripeljemo do njega In spro2lmo. 
Podobno gre tudi pri "resnl* grafikl. le da pri 
njej rtamesto s Carovnlkovo glavo Izbiramo 
na primer s kri2cem, namesto kijudkov. sla- 
doledaln gnjatl pa Izbiramo na primer upore. 
diode in tranzistorje. 

Sledilni znak 

Slediini znak (nekateri mu pravijo enostav- 
no slednik. drugl s tujko kruzor) Ima pri gra- 
flCnem vhodu podobno viogo kot pri tipkanju 
utrlpad. Znjimseradunalnlkodzlvanaukaze. 
1-^ ki jih doblva prek vhodne naprave: tlpkovni- 
ce, krmilne pallce all podobnega. Pri Igrah je 
sledilni znak na primer Igraldeva figurica - 
Jet Set Willy, darovnik. drugod pa prlmerno 
izbran znak, kl ga je v sllkl lahko najtl. 

Odzivu pravimo s tujko feed back in je ena 
od najpomembnejSih sestavin raCunalnikova- 
ga "pogovora** z okolico. Odziv rtl le radunal- 
nlkova lastnost, saj je del vsakega parrtetnega 
pogovora. Pogovor -s steno- pa seveda ni 
Intellgenten. Vsak dober pogovomo zasno- 
van program svoj potek komentlra: zahteva 
podatke, sporoda napake. rezultate In po- 
dobno. Tudi to je odziv. 

Pd grafidnem vhodu skrbi za odziv sledilni 
znak. Obldajno to nl edini odziv: ko denimo 
izbiramo element alike all menuja. je pamet- 
no pred dokondno Izbiro oz. Izborom poudar- 
Itl trenutno izbrani element. Lahko ga npr. 
narlSemo utripajode all svetleje all z dnjgo 
barvo. Odditavanje vrednosti lahko spremlja 
nekje na zaslonu Izpisana trenutno izmerjena 
vrednost. MoinostI Je torej vellko. 

Program 13 prikazuje, kako krmlllmo znak. 
Zanj smo Izbrall kri2ec. predvse zaradi eno- 
stavnosti risanja. Ko znak v programu apro2i- 
mo - pri2gemo - se krl2ec pojavl v sredini 
sllke. Krmlllmo ga s tIpkamI na levi strani 


tipkovnice. Vsaka od tipk povzrodl enega od 
moznih premikov. pri darner doloda smer 
premika polo2aj premaknjene tipke glede na 
osrednjo tipko S. Pritisk na tipko E npr. pre- 
makne sledilni znak za korak v desno in navz- 
gor. Izbor tipk Je dolodenvstavkuDATA, zato 
lahko tipke za krmlijenje enostavno preseli- 
mo. Na profeslonalni tipkovnici z lodenim 
dtevildnim delom je najpametneje za krmllje- 
nje uporabiti slednjega. 

S preklopom na velike drke (tipka SHIFT) 
premikanje sledilnega znaka pospedimo. V 
programu 13 za dtirlkrat, so pa seveda tudi 
druge mo2nostl. Tako se lahko ob pomodi 
tipke SHIFT sledilni znak giblje pospedano: 
ob vsakem koraku povedamo hitrost preml- 
kanja, dolodano z velikostjo koraka med za- 
porednima polodajema znaka. TIpa S na pre- 
mika sledilnega znaka In jo uporabimo v iste 
namene kot spro2llec pri krmllnl pallcl. S 
pritiskom nanjo lahko tako zadnemo oddita- 
vatl potezo all zahtevamo odditek polo2aja 
oz. vrednosti. V programu 13 z njo povzro- 
dlmo odditek polodaja In izpis odditanih koor- 
dinat. 

Sledilni znak more potovatl sem In tja po 
zaslonu. zato moramo vedeti, kako programl- 
ramo gibijivo siiko.- V nadem primeru je to 
preprosto. Sledilni znak na starem polo2aju 
zbrtdemo, poloZaj popravlmo in narliemo 
znak na novem mestu. Pri Uavrici je to kaj 
enostavno. sledilni znak ridemo s pristavkom 
OVER 1- S tern hkrati oznadimo sredino kri2- 
ca, pa tudi 2e narlsane sllke ne pokvarlmo. 



41 



Pri commodoru sledilni znak najlaie in naj- 
lepSe riSemo kot figurioo - sprite. Kadar pa 
raCunalnik nima ne takega ne drugaCnega 
pripomoCkasi lahko npr. tako, da si zapomnl- 
mo, kako so pobarvane tofike. v katerih mlsli- 
mo narisati krii, In se tega spomnimo takrat, 
ko znak spat briSemo. Povsod moramo paziti 
tudi na to, da sledilni znak neuideizzaslona. 
Qibanje siedilnega znaka je seveda poiasno 
in trzavo: temu je kriva poCasnost basioovega 
inlerpreterja. Poskusite program prevesti aii 
napisati v strojnem jeziku, pa boste videli, 
koliko hitreje in giajSe bo gibanje kri2ca. 

Program 13 |e is pripravijenzaadditavanje 
potez In poio2ajev. S tipko S lahko spro2iino 
in prekinemo odditavanje poteze. Poloiaj je 
poteza z eno samo toCko, zato ga odCitamo z 
dvakratnim zaporednlm pritlskom tipke S. 
Omenfti je treba Se nekaj. Program obiiajno 
riSe V svojem lastnem svetu, kjer se koordi- 
natnl sistem razlikuje od tistega na risaini 
poviSfnI. S tern smo se 2e sreSall pri risanju 
funkcij in krivulj. S posebno preslikavo smo 
svetovni koordlnatnl sistem preslikali v si- 
stem na risaini povrSini. Pri odfiitavarju polo- 
zajev in potez moramo poskrbeti za preslika- 
vo V obratnl smeri.EnoslavnojojedoloSiti: le 
vioge meja xmin, xmax, ymin, ymax, xmlnsi In 
xmaxsl itd. obeh koordinatnih pravokotnikov 
iz preslikave v programu 5 se zamenjajo. 

OdCitavanje vrednosti vzame nekaj ved da- 
sa. V sliko nartSemo merlloo lestvioo In natej 
izberemo primemo vrednost. Lepo je seveda, 
da nam radunalnik med izbiranjem sprpti pri- 
kazuje trenutno vrednost. Enostavno krmlje- 
nje odditavanja vrednosti ka2e program 14. 
Tu je sledilni znak puSdica. S posemeznimi 
deli programs smo se is seznanili, tako da 
obSimejSa razlaga ni potrebna. 

Program IS jeenostaven program zaizbor 
iz menuja. Izbiro opravimo s pritlskom na eno 
od tipk s ciframi. V okencih seveda §8 nekaj 
manjka: poleg Sevllk bi morali narisati slmbo- 
le. k) jih posamezns okenca predslavijajo. 
Tega nismo storlll zato, ker se vsebina okenc 
spreminja od menuja do menuja, izbor pa 



povsod opravimo enako. Ob pritisku na eno 
od Stevllskih tipk program poudari ustrezno 
okence. Potem podaka nekaj trenutkov. V 
tern dasu lahko s pritlskom na kalerokoll tip- 
ko izbor preklldemo In ponovimo. 

Nadaljevanje prihodnjid 


Prekrivala za tipkovnico 



• je 2e kdaj igadilo, da 

edi najhujSih bojav na radunalniku podlsgll sanw) zato, 
kritidnem tranutku nisle naSli prave tipkef Ali pa, da 
samo del ukazov kakSnega urejevalnika. ker pad ne 
iterih Upkati so drugl? 


V AnglijI in zadnje mesece ludi pri nas so na voljo prekrivala za 
tipkovnice (‘keyboard overlays-). To so plastiine ploSiice, kl jIh 
polazimo prek mavriCne tipkovnice, tako da prekrijejo vse, kar ni 



napisano na tipkah, ampakpISenairnikovInsklploSdimedtipkaml. 
Na to piasUko lahko pnlepimo nalepke z napisom, ka) posamezna 
tipka V kakSnem programu dela. Ce bi kupovali Izvime angleSke 
programe, bi vedeli, da so taka preknvala mnogim prUoiena. Se 
posebe] tistim, kl jim ukazujemo s pritlskom na eno samo tipko (npr. 
Paint Bok, program za risanje). 

Slabs stran teh prekrival pa je. da se le redka natandno prilegajo 
epkavnicl, viasih se ob pritisku na tipka dvignejo skupaj z njo, in 
nasploh je obiutek pri dallSem tipkanfu slabSi. Nakupazaradi upo- 
rabe pri npr. asemblerju GENS ne priporoCamo. Nenadomesfl/iirs pa 
boda pri kompliciranih igrah, Fighter Pilolu in podobnih, kl zahle- 
vajo pritiskanje na krepko vei kot pet tipk. 

Domada prekrivala so se pojavlla ie pozno spomladi. a priznati 
moramo, da bl takrat vsakomur odiodno odsvetovali nakup. Nare- 
jene so bile namred Iz mehkega polivinlla, na katerega Je bito skorai 
nemogode kaj napisati ali nalepiti nelepko. Danes pa sta na vol/o 
dve vrsti prekrival: Iz Irde plastlke, podobne angleSki, In lidnega. 
trSega belega papirja, ki so po naSem mnenju najboIjSa reSItev. 
Luknje za tipke so dovolj velike, da ploSdice lepo sedijo. Na papir 
boste lahko z navadnim svindnikom zapisali pomen tipk in vam ne 
bo treba rezali manjSih nalepk za lepljenje na plastiko. 

V paketu, ki alane 400 din, je deset ptastidnih all petnajstpapirna- 
tih prekrival. Majhen Izdatek, ki modno olajia delo. 


Prekrivade dobite pri Marjanu ZorSidu, Pod hribom 58 b, 
61000 Ljubljana, tel. SSS-436. 


42 



HIIIIOZitStOH*. 


I ^ 

Sinclair sells to E bloc 


Sinclair Research has found a 
I new overseas market for 
I some of its older lines of 
I home computers in Yugos- 
j lavia. 

The deal with Yugoslavia’s 
largest electronics firm, 
Iskra, allows it to assemble 
Sinclair ZX8I and Spectrum 
computers and have sole dis- 
tribution rights. 

Following relaxation of 
Cocem’s rules restricting the 
export of high technology 
products to certain countries, 
Sinclair has received clear- 
ance for its products and" is 
now planning a major expan- 
sion of its overseas business. 


A Sinclair representative 
said; ‘These markets are less 
sophisticated than our home 
market and are quite keen on 
getting hold of our slower 
selling products such as the 
ZX8I and 16 Kbyte Spec- 
trum. We believe there is 
enormous potential and that 
overseas sales will overtake 
those at home.' 

Sinclair is currently looking 
for a manager for Eastern 
European Markets. 

These arrangements 

should be similar to the deal 
with Iskra which expects to 
sell up to 500,000 ZX81 and 
Spectrums in 1985. 


Zgomjl priBp»v9k /« Izim! v »»pl»mbnkl iluvllkl rvvf/a Compu- 
ting. V zadn/em odttovku pU», da namerava lakra ^hodnje lato 
prodatl ><70.000 raiunalnlkov ZX 81 In apaetrum. lakro In Sinclair 
opozaijamo, da pri naa ia Imamo raiunelnik razreda ZX 81. 6a ia 
ne vedo: Imanuja aa galakal/a In }a opramlfan a prolaalonaino 
Hpkovnlco. Prlbllino ob lam iaau je Sinclair tudi ob/avll, da na bo 
¥06 lidalooal apacirvmou 18 K, 6^rav vam lahka v Veliki BrUanljl 
valavlio manlkalo6a 6lpa la vaakim oogalom. 


Kako priljublien je ZX 81 v An- 
gliji, kete pismo mladega bralce v 
Julijski Slevilki revije Sinclair Pro- 
grams: -Za ftoiitf so mi dall tudi 

I spectrum, toda zdaj, po radosti 48 
K in kar spodobni tipkavnici, so 
mi zdi zelo teiavno, da bi se vrnil 
k primilivnemu ZX 81 z njegovimi 
nezanesijivim paketom PAM. Edi- 
ni probiem je. da ga je skoraj ne- 
mogode prodaii na trgu rabljenih 
predmelov. deprav Se vedno deia 
dobro In ni imel okvar. Jib Ijudje 
Se kupujejo? Kako "naj ga pro- 
dam ? All naj ga vriem v smell?'- 


Prejinjo Sle¥llko Mojaga mlkra 
smo poalall vsem alosenakim 
osnovnlm Solam In vadinl ared- 
njlh Sol, z vabHom, naj naS me- 
aednik natodllo za avoja knjiinl- 
ce, mentorje In vodje radunalnl- 
i Skih kroikoe. NaSo akcljo ala a 
' priporodllnim pismom podprla 
Zavod za ^atvo In Zveza orga- 
L nlzBclj za lehnldno kulturo Stove- 
nlje.obazoceno.dajeMejmlkro 
po zaanovi In vsebint lahko dra- 
gocen u6nl pripomodek. Odzlvje 
pekazal, da ae v iolatvu zaveda- 
je pomembnoall radunalnlSkega 
oplamenlevanja: doalej ae je na 
Mo] mikro naniHo ie eed kol 200 
Sol, I. j. dobra Ireljlna saeh llatih, 
kl smo jlm ponudlll aodeloeanje. 


Naj ie omenimo, da je Moj mikro 
- brez kakrSnekell reklame ~ 
0 zanlmanje tudi v 


drugih rep 
aedanjlh n 


ov je z drugih 
jezlkovnlh obmodljl Zato v are- 
dniitvu ie prlpravljamo vzpore- 


a radunalnlStvo. 


Neki reievalec rtaSe prejinje 
uganke je poSiljanje dopisnice z 
reSitvijo zaupai svoji laSdi. Tej je 
bllo hitro jasno. da je uganka na- 
gradna. PeSHev je poslala pod 
svojim imenom - In biia izireba- 
na. Sredno nakljudjeje pavzrodilo 
V aicer sloini drulini hud prepir 
Zmagovalcu so pred kratkim ne- 
hali barvati zmaje namostu. 


Brlzganje dmila (Inkjel) poala- 
ja ¥ae popularnejia lehnologlja 
tudi pri Oakalnlklh za mlkroradu- 
nalnike. Pred kratkim je Hewlett- 
Packard predataelt aeoj tiskalnik, 
kl uporabtja ta nadin llakanja. Je 
dovolj hller (ISO znakov v aekun- 
dl) In Izredno llh. Tehta aamo do- 
bre trl kllograme. Svelujejo ceno 


okrog 500 dolarjee, kar pomenf, 
da bo stal v trgovinah dobrih 400. 
Prolealonalnl rabi pa Je name- 
njen LASEHJET, tiakalnik, kl ala- 
ne aedemkral ved kol zgomjl. 
Crke Oekarake kvalltele llaka s 
hltroatjo 300 znakov v aekandl. 


Tudi Epson node zaoslajati. 
Njegov novi model ima poleg ma- 
tri^ega nadine tiskanje vdelan 
sedembarvni ink jet. Idealen do- 
datek k radunalniku z dobro grafi- 
ko! Cena naj bi se sukala med 
2000 in 3000 DM. 


I' oktobrakl Slevllkl zahodno- 
nemikega meaednlka Computer 
Konlakt amo zaaledlll ocetw pro- 
grama INES. Plaec, kl ja o^lno 
nalandno prebral navodlla, opi- 
auje, ka] vae lahko program na- 
redi predvaem kot obdelovalnik 
tekala, manj pnwiota pa poave- 
da lunkdjam za ur^anje podat- 
kov. Oceno konduje z mlalljo: 
"Brez pradravanja je mogode ra- 
il, da la program za obdelavo 
tekala v povezavl a primemo 
atrojno opremo uatreza tudi pro- 
lealonalnim zahlevam. Na angle- 
Skem trgu la hip ne obataja nU 
podobnega. - Laakavo prlznanjel 


Poleg Sirokega spektre radunal- 
nikov in opreme za commodore iz 
konsignacijske prodaje bo Konim 
ponudil Solam nekaj radunalnikov 
za dinarje. Zvedeii smo. da bodo 
tako zagotovili devize za Sesinajst 
CBM-64 za beilgrajsko srednjo 
Solo. Ljubljanski komodorjeva 
menda ie ustanavljajo svoj klub. 
Kje, kdaj In kako se jim prldruilli, 
vas bomo pcavodasno obvesUii. 
Do tedaj pa vse komodorjevce po- 
zivamo. naj aktivneje sodelujeio 


pri oblikovanju MM. V zalogi ima- 
mo za dva meseca prt}gramov za 
spectrum in komaj Stiri pragrame 
za commodore. 


Ma^ai iz Kranja nam je poalal 
nevodllo, kako obdelall Igro Ma- 
nic Miner. Red je prepisal Iz Ca- 
lakaljlne julljeke poaebne Izdaje 
Raiunarl u vaSoj kuH, kjerje bllo 
navedeno, da je Iz najnovejSe 
-literature". Moj mikro je zlahka 
odkril prava avtorja. S. C, Chad- 


da boala bralce zanimala progra- 
ms, kl vam po vtlpkavanju daala 
32 iMjenj all omagoilta vajo v 
Igranju Manic Mlnarja. 

Za 32 iMjenj najprej vhpkalle 
MERGE" ". Poianlla Irak. Uatavl' 


LIST. Vtlpkajle vratico! 2S POKE 
34263,32. Pritlsnila RUN. Poianl- 
te Irak, 

Za vajo In neakonina Hvljenja 
vtlpkajte MERGE" ’. Poienite 
Irak. Uatavlte Irak, ko ale z MER- 
GE peiegnlll ven prvi del progra- 
ms. Priaanlte UST. VUpkajta vt- 
s«co; 2S POKE 35138,0. Prillanlle 
RUN. Naloille oalanek progra- 
ma. PrItlanllB ENTER. Polem 
vtlpkajla 6031789. Pri Hvljenjlh 
na dnu ae bo prikazal ikorenj. 
(Op. ur. Mojaga mlkra: Ml bl mu 
rekll gojzar). Prillanlle vae apo- 
dal navedane Stevllke hkrall, da 
bosle apremenlll atopnjo. Slop- 
nja 1; 6, 2: 81, 3: 62, 4: 621, S: 63, 
6: 138, 7: 832. 8: 6321, 9: 64, 10: 
641, 11: 642, 12: 8421, 13: 643, 14: 
6431, IS: 8432, 16: 12346, 17: 65, 
IB: 6S1, 19: 652, 20: >256. 

‘ j lake dobro dalaj. 


! naprej U 
•lair User." 


Tlaepa 



a pomladanaki razatavl Computer Electronics Show v 
Vagaau ao pradatavlll britanaki radunelnik ELAN (ENTERPRISE). 
Nakaj oanovnlh podalkov: mlkroprooaaor Z 80 A, video In avdio 
dip, 64 K RAM (razilrijlv na 4 Mb), 16 graninlh neilnev, 256 barv, 
loiljlvoat 672 XS12, iUrje tonaUkanall, Boktav, video Izhod ROB, 
56 vrallc pe 84 znakov lakata, vdelana Igralna pallca. V2R Namiljl 
sn napovedell, da bo pritel na trg la dni (pallco ao zamei^all a 
ml za kurzorja, Hpkovnlco pa pradelall po DIN). Modal 64 K 
brez perifarija slane okrog 1200 mark. 


43 




2WNSTVEHA FANTASTIKA, 


Popoln program 


MIRANiUPAN 


O rdinacija ponavadi odprsm okoti 
OSmih in r^kokdaj se ml zgodi, da bi 
mg 1/ sprejemni sobi ie iakai kakSen 
pacient. Vsaj v ponadeljek zjutraj ns. Zunaj je 
deievalo kot na aodnl dan, da sem bil dislo 
pramodan. Potsm pa Se tisd reveipred ordi- 
nacljo- Z aktovko pod roko je serfs/ na atolu in 
buljil predsB. No, krasno se je zada! ta leden. 
sem pomislil in odkienll svojo sobo. 

"iSdete koga?" sem vpraSal tislo napolil- 
veCe Iruplo. Na vpraSanje je celo zasukalo 
glavo in me pogiedaio s steMenimi odmi. 
Krasen primer! 

•'Da, dr. Rudoifa.. 

■•Tosemjea...- 

‘Psihiater?- Otfffno ne delujem kotzdrav- 
niSka avtorlleta Iz DR. romana. 

-Da; na #s/c3S(. . . vsaj v ponedeljeki- 
-Proalm?- nl razumel mojega dovtipa. 
-Nid, nid; kar naprej proaimi- Navsezadnje 
atrank, ki me pladajo, ne morem kar lako 
odgnati. Toliko dasasemsetolkelzaprivatno 
prakso. skakal od enega urada do drugega, 
atlakal kavede v tape tern in onim urarfni- 
kam, pisal proSnje in'iepil kalke, sedaj pa naj 
kllenie medem skozi vreta samo zato, ker je 
ponedeijek in zunaj pada dei. Tudi aam bi 
moral kdaj pa kdaj k palhiatru! 

Stopila sva v ordinacljo. Oblekel sem si 
haljo, tlppaseje ie kar ul^el na lerapevtski 
stoi. kot star madek psihiatridnih ordinaclj. 
Priigal sem terminal in poiskai seznam naro- 
denin strank za ta dan. Vse posle namred 
opravijam aam oziroma a pomodjo avajege 
najnovejSega applea, ki mi vodi vse tekode 
dnevnike, rfnevna obvestiia, kartoteke o pa- 
cieniih In Se kup drugih stvari, na katare rad 
pozabljam. RadunalnikI so v bistvu moja ob- 
saaija. V ordinaaiji imam dva terminaia, v 
svoji hISI pa Se enega, ki je povezan s central- 
no enoto tu V ordinaciji. Zanimivo je, da ni 
Imela iena nid protl tako vellkemu izdatku za 
mojo elektronsko tajnico. BoIjSe to kot pa 
kakSna kariere ieijna miada medicinaka se- 

-Ste najavljeni za rfanes?' sem vpraSal ie- 
zedega, ko mi je radurtalnik izpisal, da pride 
prvi pacient Sale ob desetih. Prekleto, labko 
bi dlje spel, moram popraviti program, da me 
ta rtapoi obgrizeno jabolko spomni tudi na to. 

"Ne, oprostite... toda jaz sem nujen pri- 
mer...- Ha, nujen primer. Seveda, vsi smo 
nujen primer za psihlaira, od smetarja na 
cesti do vlade. 

den Nima smisla. Clovek je samo leial na 
posteiji in me gledal z rtemim trpedim izra- 
zom. Pognai sem program za anaiizo pacien- 
ta, vkijudill so se mikrutoni, ki bodo snemali 
vsako najino besedo, sanzorji v njegovem 
kavdu bodo meriU lemperaturo, vlago. diha- 
nje, bitje srca, elektromegnetsko valovanje 
moiganov in Se kup lega bo priromalo v 
radunainikove anaiizatorje, se tarn obdelalo 
In priSlo v moj terminal kot rezultat. Sila pre- 
proato! Mnogo teie je biti vraC v kakem afri- 
Skem piemenu. 

-VaSe ime?- sem ga vpraSal in dakal, da 
vpiSem prvi podatek. 


-Boris Strulnik. - 

-Pokiic?- 

-Dipkxnirani inSenir radunalniStva. - Fino, 
iz te stroke dobim I'erfno zanimive pacienle. 
Potem sva izmenjala Se nekaj slandardnih 
vpraSenj o njegovem dosedanjem iivijenju. 
Nid posebnega, bi rekei vsak drug! Student ie 
V prvem ietniku Studija medicine. 

-Veste,- je zadel, narahio se je opri na 
komolec in se zazrl skoz okno nekam v daija- 
VO. -Dome imam majhen radunainik in nepre- 
trgoma visim pri njem. Nor sem na ie igre, saj 
veste, marsovdki, kl jib potem streljate, in 

detku prebedel mnoge nodi, seslreljevai nove 
in nove ietede kroinike in uiival kot otrok. To 
tamo bi bilo zanimivo obravnavati na kakem 
pribodnjem slmpoziju psihiatrov . . . Bled... 
mogode Dubrovnik Pariz... 

”... ampak kmalu vse postane dolgoda- 

KajTKjesem? V ordinacijlT Ni dobro sanja- 
tl z odprtimi odmi. Se srada, da vse to sne- 


-Zadel sem a preprostimi stvarmi. kratkimi 
programdki, ki so risaii to in ono stvar na 
ekran...- in je kar govoril. Opazoval sem 
rezultate vmesnih merjenj, kl so kazali na to, 
da je diovek na kavdu fizidno Se kar zdrav, 
mogode ga malo daje astma, je pa zelo raz- 
burjen, psihidno proved napet, razdraien, 
oditno Se ena irtev danaSnjega tempa clvili- 
zacije. 

”... in lako sem priSei do spoznanja, da 
sem na pragu nedesa popolnoma novega v 
prc^ramiranju, nekakSen popoln program 
naj bi to bil, program, kl se ne bi nikoli ponav- 
Ijal, ki bi vseboval vse najboIjSe elemente 
najboIjSih iger tegasveta. program, kl...- 

“Bosle kavo?- sem ga nasiino prekinll, ker 
se je njegov krvni llak povISal nad njegovo 
zmogljivost, prehitro je dibal. Zatadi tega pri- 
de do prekomemega iziodanja kislln v ielod- 
cu. to pa Se bolj paslabSa zadevo; nasplob je 
radunainik slgnaliziral blilajodl se sires. HItro 
sem stopil k avtomatu za kavo in vrgel vanj 
dva kovanca. Ko sem kupoval opremo za 
ordinacljo. so imeii avtomat za kavo samo na 
kovance, in kaj bodem. kupil sem tega. Se- 
sreda, da so mi dali zraven kljude... Podai 
sem mu skodeiico s -kavo- - v bistvu zelo 
udinkovito pomirjevalo, ki je imelo Ie okus in 
barvo kave. Svojo skodeiico sem postavil zra- 
ven terminaia. ponavadi ne pijem te kave. 

-...nikoli se ga ne bi navelidal, razume- 
te... nikoli, vedno bi bil nov in privladen, 
vedno ...-je vedno tiSe jecljal, ko je popil kso 


-For ever and ever, - sem bolj v Sail dodai. 
-Toda de ste napiaall tak program ...- 

-Ne Se disto do konca, is nekaj podrobno- 
stl manjka...- 

-V redu, toda ko bo kondan, vam labko 
prinese ogromno bogastvo ...” Kandek upa- 
nja. optimizma? NI OPAZITI CUSTVENIH 
VZGIBOV. MOCNEjSA KONTRAiNDiKACUA. 
(Izpis raiuna/nifca) 

"Komu naj ga prorfSm, kdo Ie bi ga kupil . . . 
oditno ne razumete. . .- 

.. .postal bi njegov suienj, kobi zadel, ne bi 
mogel nebatl.. .- 


Nekje na moji diplomi piSe, da sem pslhia- 
tar. Nisem kriminolog, ljudjel 
-Ste komu ie omeniil kaj v zvezi s tern 
programom, vtovarni, kjerdrugje?- 
-Ne. ne bi imelo smisla. V lovami bi me 
odpustili z dela, poslall k zdravniku, la pa v 
noriSnico, na policijl bi me zapril all poalali k 
zdravniku, la pa spet...- 

-Dobro, dobro. - sem prekinll njegov zada- 
rani krog, -toda jaz se ukvarjam s psiho ljudi, 
zgolj z ljudmi, morale me tudi vi razumsti, 
specialnosti so strogo lodene ...- 

-Samo izpovedati sem s hotel nekomu ...- 
Zakaj ravno meni? Tedaj sva se prvid sredala 
s pogledom, odkar je bil pri meni. Vdasih tak 
po^/erf pove ved kot vsa modema tehnika. 
Vide! sem njegove neprespane nodi, napore, 
pramagovanja. nezaupanja, izoHranost in 
nkratl leijo po prijateijstvu, vide! sem brezno 
obupa, negotovosl. Videl in razumel, dutll. 
Hkrati sva umaknila pogled, on spet nekam v 
daljavo, jaz v prazni zaslon terminaia. Nekaj 
minut sva nemo zria vsak v svojo lodko. 
Naenkrat se je pacient dvlgnil s postelje in 
odSel k vratom. Tam se je Se enkrat ozrl: 

-Trenutno vam ne morem pladali, do- 
kler . . .- Vedel sem to ie naprej. Se dobro, da 
je zaposlena tudi iena! 

-Je ie V redu, boste pladali kdaj drugid.- 
Terminal je pod mojimi prsti spet zaiivel. 
■■Recimo naslednji detrtek ob enajstlh. Bo 
Sio7- 

Pokimal je, napol odpri usta, kot bi hotel Se 
nekaj redl. pa si spet premislil, zamahnil z 
roko in odiel. Dolgo dasa sem Se razmlSjal o 
njem in nevsrfe popil celo skodeiico kave, ki 
sem jo prej odioiil zraven terminals . . . 


Naslednji detrtek ni priSel. In tudi kakSen 
drug dan ne. Nikoli ved. Namesto tega ml je 
poster prlnesel priporodeno poSiljko. Kosem 
odpri paket. sem zagiedai disketo. Postal mi 
je dokandan program. Poglejmo, kaj je nare- 


DODATEK 1: RACUNAitjlSKI IZPISI POLICU- 
SKIH POROCIL IN PAZiSKAV 

DATUM: 10. 10. 1984 
KLASIFIKACUA: ZAUPNO 
PREDMBT: SMRT (SAMOMOR?) 

OBJEKT: STRU2NIK BORIS - MOSKI -35- 
BS - 23/18 B - iNB. EL. 

VZROK: POPOLNA FIZICNA IN PSIHICNA IZ- 
Crpanost. 

OPOMBE: 2RTEV JE VERJETNO VEC DNI 
PRESEDELA PRED RACUNALNISKIM ZA- 
SLONOM. OPREMA PREGRETA INDELOMA 
uniCena. program IZBRISAN. 


DATUM: 23. 10. 1984 
KLASIFIKACUA: ZAUPNO 
PREDMET: SMRT 

OBJEKT: RUDOLF JANEZ - MOSKI - 31 - 
ORD. CEL. 725 - PSIH. 

VZROK: POPOLNA FIZidNA IN PSIHICNA IZ- 
dRPANOST. 


44 



45 




vaSmikro, 


Poiasnilg |e seveda dobredei- 
lo. Napaka je naatala pri telefon- 
akem spor^anju cane za apo- 
mlnako Integrirano vezje 4532 
(Texas InalrumenM). Iz trgovine 
Dahms v Gradcu so natn kljub 
pripombi, da gre za pamnllnik Tl, 
dvakrat povedall iato cano, take 
da ao aa nail pomialeki radlinlll. 
Za Integrirano ve^a 4532 smo ae 
odloiill, ker ga Ja moC kupiti v 
Irgovlnah v (ujini in ker je ob&ut- 
no canejie od >ipravega> 4454. 

Bralce je treba ie poaebej 
opozorlti, da mora bill vezje ob- 
vezno Izdelak Texas Instru- 
ments, prI nakupu pa ne bo 
odvei opemba, da gre za RAM. 

V ilanku ala nastali ie tiskar- 
skl napaki pri oznakah integrira- 
nlh vezlj: 74LS532 bl moralo bill 
74LS32, 741200 pa 74LSOO. 

Kot allaranllvo ponujamo v tej 
ilevilki raziirltev spomlna na 80 
K. Za Hate, kl Imajo apactrume 16 
K In ae odioiljo za raziirltev, je 
gotovo pomembno, da z naku- 
pom >'pravega> ve^a 4464 dobijo 
namesto navedenlh 48 K kar 80 K 
spomina. LastnIkI spectrumov 48 
K pa al lahko preverijo ie dnigo 
polovico ve^a 4S32 In z male 
sreie In z zelo majhnimi stroiki 
prldejo do 80 K spominakega 
prostora. 

V zadnjem Uenutku sem kupU 
dnigo Stevilko dasoplaa Moj ml- 
kro, ker se v Zagrebu prodaja sa- 
me na enem mestu, sam pa sem 
za to zvedgi pozngJg.Rad bl pob- 
valil list, saj je skoraj enkraten (ra- 
zen Bita in neredne publlkacije 
RaCunari u vaSoj ku6i). Morda bl 
moralo bit! vei ilankov in progra- 
mov za commodore 64, saj je leh 
raCtinainikov toliko kot apeciru- 
mov, in manj tekiam. ki niso pove- 
zang s Igm podroSjem. Toda pra- 
vijo, da Je vsak zeSelek teiak. 

Prosim vas. da me obvestite, 
kako se labko narodim na vai da- 
sopis, ker ni prodaja v Zagrebu 
niti zaneaijiva nitl zadostna . . . 

Roberto VdovIO, 
Istarska 24. Zagreb 

lal mi je, ker prihaja moje pl- 
smo pozno, saj sem pozno prejel 




tudi prvo Stevilko (iz meseca junl- 
ja), kjersem na40. strani zasledil 
dianek tovariSa Petra Levada z 
naslavom Tebnidna pisava in bar- 
vanje za spectrum. Na iaiost mi 
program za barvanje nikakor ni 
bolel delall. Kadarkoli sem priti- 
snil ukaz za strojno rutino RAN- 
DOMIZE USR 6536B. se je pomnrJ- 
nik izbrisal - udinek Je bll podo- 
ben kot pri ukazlb NEW all RAN- 
DOMIZE USR 1. Pridakujem. daje 
napaka v stavku DATA v 99. liniji. 
Po mojem bi program lovariSa Le- 
vada brezhibno delal. de ne bi 
Imel teiavs ditljivostjo. 

Drugade moram pobvallii vaSo 
revijo, kl je v giavnem Izpolnlla 
moja pridakovanja. Na preprosl 
nadin informira bralce onejnovej- 
Sib doseikih radunalniStva in na- 
menja vellko prostora progra- 
mom. Prav je, da je veiiko pozor- 
nostl namenjene radunalnikom, kl 
so pri nas najboli razSirjeni (spec- 
trum, commodore, ZX 81 ltd.). 

Edino teSavo delajo nekaterl 
program!, kl so res teiko dilljivi 
(teiave med razpoznavanjem 8 in 
6 ltd.), verjetno zaradi lelav pri 
kopiranju s tiskalnika. 

Prosim, da odgvorite na moje 
vpraSanje, in vam ielim Se naprej 
obllo uspebov. 

Ulica bratov UOakar 52. Ljubljana 

Res smo Imeli na zaietku pre- 
glavlce z reprodukcljo program- 
sklh Izpiaov. Upamo, da 0 je elvar 
zdaj precej bolj viei. Program za 
zapoinjevanje povriln startamo 
na naslovu 65368. Objavijamo tu- 
di sporno vrsllce 99, tiArat iil- 
Ijivo. 



Tudi jaz sem eden vaSib rednib 
bralcev. V Mojem mikru najdem 

nega. Tudi sam sem namred last- 




Izkusnje S$C Ptuj 


V SrednjeSolskem centru Ptui. kjer se danes izobraiuje skoraj 
2200 uSancav v razllinih usmerlti/ah, amo aaiali pouk raiunalniStva 
violskam letu 1975/76. KaJ Mrosejepokazalo, dajepoukradunal- 
niStva s pomoCjo krede in table jalovo delo. V zaietku smo si 
pamagall z -goslovanjl’ na radunalnikih v ptujskih delovnih organi- 
zacijah. kar pa saveda ni bila idaalna reSitev. 

Leta 1980 smo se odioiUi, da kupimo za potrebe pouka radunal- 
nIStva lasten raSunalnlk. V razmlSIjanje o nabavi raiunalnika smo 
pntegniH strokovnjake s podroSja raiunalniStva iz OZD v Ptuju. pa 
tudi komisijo za koordiniranje razvoja raiunalniStva pri izvrinem 
svetu SO Ptuj. Izdalana je bila padrobna analiza o lam. kakSni 
raiunalniki so ±ev Ptuju, kolikSna je cena za najem in kakSna so 
moinosti za nakup lastnega raiunalnika. Imeli amo podalke Iz 
DELTE (sedaj iSKM DELTA.) In iz PROGHESA za HONEYWELL (El 
NiS). Cane In drug! pogoji so bill najugodnejSi pri Honaywallu. zato 
smo junlja 1981 podpisall pogodbo z Elaktronsko induslrljo NiS In s 
Progresom Beograd o nakupu raiunalnika. 



Take Imamo danes inalallran raiunalnik honeyv/ell EI-H6 MODEL 
43 2 naalednjo konflguracijo: 

1. csntralni proceaor v kablnetu z 10 prikljuikl na megalas In 
komandno ploSio 

2. centralni spomin 394 k 

3. kontrolna enota dlskovnih enot s 4 prikljuikl 

4. dlskovna enota SO Mb (67 Mb flksni * 13 Mb izmenljlvi kasatni 
disk) 

5. kontrolna enota poiasnih perifemih enot 

6. video konzola 

7. dvojna dlsketna enoia (512 K) 

a. matriini (iskelnik (70 LPM) 

9. veilinljski komunikaeijski procesor za 8 linij 
10 . 8 video terminalov. 

Do sedaj smo raiunalnik uporabljali pradvsem pri pauku raiunal- 
niStva in pri raiunalniSkih kroikih, kl so zelo dobro obiskani. Plani- 
ramo pa uporabo raiunalnika v Solskih delavnicah za vodenje uni- 
verzalnega NO obrielovalnega s>ro/a. 

Organizirall in izpeljali smo zeietnl in nadaljevalni teiaj raiunal- 
niStva za delavce SSC. Odziv je bil presenetljlv. VeUkouHtetjevseje 
navduSilo nad moinostml uporabe raiunalnika pri svojem predmetu 
in preprliani smo, da ga bodo korlatno uporabljali pri pouku. 

Povezali smo se tudi z Delavsko univerzo In nameravama vsoor- 
ganizaeiji Izpeljati teiaje za obiane, kl se ieUjo raiunalniSko opi- 
smenltl all izpopolnitl. 

V polelnih poiitnicah smo organizirall dvakrat leden^o dneve 
“Odprlih vrat- za vse tiste m/ade navduSenca. kl ielijo delati z 
raiunalnikom, pa do zdaj za to niso Imeli moinosti. Seveda so se 
temu z veseljem odzvali. 

SrednjeSolski center Ptuj, 
vodja Raiunalnika: 

Tanja Meiko-Toneje 


47 


Zakaj je »PC<< 
vznemiril poslovno 
javnost 



Danes nl nikomur jasno, zakaj 
je take dolgo £akal. Previdno In 
zadriano je opazoval, kako pro- 
dajni uspehi Appla. Commckjo- 
reja in drugih iz dneva v dan 
prehitevajo najbolj optimistiena 
napovedi. Ko pa se je pojavll na 
trgu, se je tudi njegovaprodajna 
krivuija naglovzpela. Po piSlem 
letu jeogrozilaprodajnl -boom- 

I'Osebnl raeunalnik-, IBM 
Personal Computer 

Na trgu maksi raSunalnIkov 
mini In mikro raCunalnikov si 
I8U PC naSel velik prostor, 
toda V katero skupino sodi, bi 
tetko rekli. -Pojedel- jeznanost 
skokovitega lehnoloSkega na- 
predka zadnjih let, zato je po 
vellkosti In ceni mini, po spo- 
sobnostlh, moinostiti imple- 
menlaclje na vseh podroCjlh, 
kjer bl podatke lahko obdelall 
avtomatsko, pa je - to lahko za- 
piSemo mime vesti - zagolovo 
maksi. V Skatllcah, vellkih kot 
nekoliko debelejSa knjlga, se 
poleg tasiature skriva Se toliko 
tehnologlje, da bl blla za name- 
stitev enakovrednih enot Se 
pred 15 leti potrebna vellka 
soba. 

Prodaja vellkih koliiin poceni 
proizvodov pomeni marsikdaj 
tudI spremembo ute^nega na- 
Sina plaslranja blaga.Tako jebl- 


lo tudi pri IBM: izbral je nepo- 
sredno prodajo v lastnih trgovi- 
nah in prodaja prek posrednl- 
kov, veletrgovcev, Kako je pri 
nas? 

-Z objavo ,osebnega radunal- 
nika' IBM PC smo v Jugoslavtji 
predolgo odIaSall,- pravl Andre) 
Podgoriek, direktor prodaje In- 
tertradovega tozda Zaetopstvo 
IBM, "In 3 tern smo povzro&lli 
precej nejevolje pri tistih, kl bi 
2elell <irt mogll) kupiti takSen Iz- 
delek, Veliko zanimanje za ta ra- 
dunalnik, ki je zadnje leto podrl 
vse rekorde prodaje v svetu, nas 
ni moglo pustiti ravnoduSne, za- 
to smo skupaj z IBM prouiill 
mo2nosti za trienje tega proiz- 
voda na Jugoslovanskem trgu, 
Rezultat teh prlzadevanj je tu: v 
naSIh poslovnih enotah In izpo- 
stavah v vsej Jugoslavljl so na 
voijo vse informsclje o mo2no- 
stlh za nakup raCunaIntka IBM 
PC-- 

Pavid inGoljat: 
»PC» invelika 
radunalniika ikatia 

IBM Personal Computer se je 
rodil lets 1981 In kakSna je nje- 
gova zdajSnja vioga na svetov- 
nem trgu mikroraCunalnikov, 
pove podatek, da naj bi samo v 


tern letu prodali 2e ve6 kot mlll- 
jon "pecejev". 

Kajtl IBM PC je vsestransko 
uporaben raCunalnlk, je vei- 
funkcijsko delovno mesto, saj 
uporabniku na pisalnl mizi nudi 
zmogljivosti, kl so jih pred de- 
setletjem. denimo, Imell samo 
vellki raSurtalnlkl. Zmore prav- 
zaprav vse tisto, kar so neko£ 
zmogll le velikI raiunalnlkl, kl so 
za svojeobratovanje potrebovali 
oele zgradbe. Zmore celo Se 
ve6: pred leti smo namreC upo- 
rabljali razlifine tipe vellkih raSu- 
nalnikov v konstrukcljskih blro- 
jlh, V komerclalnih in flnanSnih 
oddelkih ter v proizvodnih obra- 
tih, Resnica pa Je, da se PC ne 
more kosatl z velikani glede ob- 
sega obdelav, Za to niti nl pred- 
vlden, Ima pacelovedjezmoglji- 
vostl intemlh In eksternih po- 
mniinikov in tudi hltrejSi je od 
svojih prednikov, kl Se vedno 
uspeSno -meljejo- podatke v 
mnogih naSIh delovnih organl- 
zacijah, Skratka, IBM PC ni le 
-osebnl ra£unalnik«, ampak ra- 
Punalnik, kl ga lahko uporablja 
vsakdo na kateremkoli po- 
droSju. 

Zaradi njegovih posebnih last- 
nosti segajo po tern rabunalniku 
Informatiki, kl ga uporabljajo 
kot osnovno orodje pri svojem 
delu: tudi in2enirji, tehniki In de- 


TBAOX 


lavcl V izobraievalnih ustano- 
vah. Za te profile delavcev je 
IBM PC V resnlci -osebnl-, rekli 
bl celo -lastnl raiunalnlk-. saj 
so tl V zadnjem £asu 2e kar ne- 
strpno spraSevall, kdaj bo mo- 
go6e ta raSunalnlk kupiti tudi pri 
nas, Knjigovodstvo, rabunovod- 
stvo. obradun prihodkov In bd- 
hodkov, fakturiranje v manjSem 
obsegu, vodenje poslovnih knjig 
V obrtnlh dejavnostlh In manjSIh 
delovnih organizacljah je danes 
lahko velik problem, ker je rod- 
no vodenje prepodasno In pove- 
zano s kadrovskimi te2avami, 
obdelave v vellkem radurtalni- 
Skem centru pa so zaradi razme- 
roma majnnega obsega podat- 
kov predrage, Drugod po svetu 
vse takSne zadrege i^pravlja 
IBM PC, 

Zanesijiva 
infomiacljai pogoj 
za konkuren6nost 

Tudi V naSIh delovnih organi- 
zacljah se zavedajo, da je njiho- 
va konkurendnost bolj kot kdaj 
prej odvisna od Informaclj, Njl- 
hova konkurendnost je postala 
funkcija informaclje, 

Dobre, zanesljive In nitre in- 
formacije so namred pomemb- 
no oro2je v boju za konkurend- 
nost. StrateSke odioditve zahte- 
vajo todne In pravodasne Infor- 
macije. KakSen pa je danes sta- 
tus obdelave Informaclj v vedjlh 
delovnih organizacljah? S stall- 
Sda vodllnih delavcev Informa- 
cljskl sistemi niso odloditveno 
usmerjeni, Razvoj v smeri velikih 
operatlvnih sistemov sicer lede, 
vendar prepodasl. Razvoj 
osnovnih sistemov, kot so na 
primer na komerclalnem po- 
drodju (obradun stroSkov, skla- 
diSdenje, planiranje in vodenje 
proizvodnje ltd,), paverjetno Se 
dolgo ne bo zakijuden, saj gre 
Stirl petine all celo ved razpolo2- 
[jivin resuisov razvojnlh zmoglji- 
vosti V obdelavi podatkov na 
razvoj osnovnih, 2e vpeljanih sl- 



48 


stemov. Tako se vsilju|e sklep, 
Pa je zelo majhen del razvojnlh 
zmogljivosti na voljo konfinemu 
uporabniku. Ta problem je mo- 
go£e odpravlli na dva na&ina: 

- pove£a(i razvojni tim. Ven- 
dar je za uresnlditev te razlieice, 
5e reaJno pogledamo, malo 
mo2nosti. SllSatl jesicerkotpa- 
radoks, vendar je tako, da na 
botzl deta ni dovolj IzSolanib ka- 
drov. iolanje pa je precej dolgo- 
trajno. V mnogih prlmerih tudi 
gospodarske razmere niso na- 
klonjene zaposlovanju novih 
strokovnjakov. 

- vkijuditi V razvoj koninega 
uperabnika; z njegovimi izku§- 
njami In kreativnostjo KonSni 
Liporabnik potrebuje poseben 
terminal, kl mora bitl veinamen- 


£rrEHTiiaBE 


sko delovno mssto. To delovno 
mesto mu dovotjuje komurtlclra- 
nje s certtralnim raCunalnlkom. 
prav tako pa tudi vrsto avtono- 
mnlh obdelav podatkov In tek- 
9ta. To veCfunkcijsko delovno 
mesto je lahko IBM Personal 
Computer . (^osebnl radunal- 

Pri tern je seveda treba razme 
jiti naloge centralne organizaci 
je obdelave podatkov in naloge 
poaameznih oddelkov v delovni 
orgartizaciji. To naj tH blla tudi 
ena od nalog tako Imenovanega 
Informacijskega centra. 

Odlo6ltev o uporabi mlkrora- 
Cunalnika, kot veCnemenskega 
delovnega mesta, je smotma: 

- ko je nujno razbremenltl 

centralnl raiunalnlk; i 

- ko prilagoditev centralnega 
radunalnika za reievanje dolo- 
ienlh nalog terja preved dasa; 

' kjer bo radunalnik hitreje 
zadostll 2eljam uporabnlkov; 

- kjer lahko prldakujemo, da 
se bodo uporabnikove zelje za- 
radi ekonomskih zahtev hitro 
spreminjale. 

Kakortrdljov Ijubljanskem In- 
tertradu, mora Informacljaki 
canter statl ob strani uporabnl- 
kj pri odioditvah, katero nalogo 
reSItl s pomodjo radunalnika, 
pomagatl mu mora pn izblii, na- 
mestitvl In teetiranju radunalni- 
ka, prav tako pri izobraievanju. 
Praviloma naj bi v delovnih or- 
ganlzacijah pripravijall mlkrora- 
dunalnlSke svetovalne centre, 
sicer pa na] bi to nalogo oprav- 
Ijal kak Informaclj^i center zu- 
naj delovne organizaclje. Radu- 
nalnidka obdelava podatkov bo 
V prihodnosti rramenjena zlaatl 
centralnemu planiranju, vode- 
nju in kontroli. To m^ drugim 
pomeni potrebo po gradnji »od- 
loditveno usmetjenih sistemov*, 
s dimer bodo paketni sistemi ie 
bolj potisnjeni v ozadje - njiho- 
vo mesto bodo prevzeli interak- 

gentnia interaktivni sistemi z 
osebnimi radunaJnlkl. 


»PC« nezapravija 
dasa 

Nekatere Studije so namred 
pokazale, da ee z uporabo mi- 
kroradunaJnika das za popravke 
zmanjda za dve Iretjini, das za 
sestavo teksta na tri detrtine in 
da |e za zbiranje informacij na 
voijo kar 12-krat ved dasa. Po- 
drodja, na katerih je pomod ml- 
kroradunalnika nujna za stro- 
kovnjaka, tajnlco, vodjo oddel- 
ka, so na primer: organizacija in 
kontrola trga. administracija. 
planiranje, kalkulacije, kratko- 
rodno in dolgorodno flnandno 
planiranje, statislika, kadrovske 
informacija, stanje zalog, obde- 


Oisketnaenota 

- 40steznapovrSino, 

- 300vrt/min., 

- das pristopa od steze do steze 6 

- prenos20.460zlogov/s, 

- 1 ali 2povrSini zavpis, odvisno 
od modela (160/320 KB). 


- do2disketnier 
KB. 

320 KB alimeSi 


10). 


- prenos&MS/s. 



Kako mail »PC« nje vidine in nsgiba tastature in 

, P™** vmesnika- Okno pri 

postane velikan ,0^ pc in ism pcxt je mono- 

Seriji modelov PC in PCXT ss kromatidni all barvhi zaslon, ki 
razlikujetavzadetnizmogljivosti ima vse znana tunkcije in last- 
RAM pomnllnika, vgrajenih eno- nosti monitorjev IBM. Na si- 
tah zunanjega pomnilnika in stemsko enoto lahko prikljudi- 



stransko uporaben radunalnik. 
Upravljanje in komuniciranje 
ppteka prek zaslona. Kar je so- 
razmemo iahek In kompakten, 
ga je mogode postaviti na vsako 
delovno mizo. Zelo je uporaben 

V malem gospodarstvu, proiz- 
vodnji. trgovlnati, Soiah, razvoj- 
nin indtitutih, drudtvlh, pravoso- 
dju in de kje. 

IMS PC je oblikovan tako. da 
zadovoljuje uporabnikove po- 
trebe. so zapisali njegovi proi- 
zvajalci. TIstI, kl ga vsak dan de 
uporabljaio, so temu pritrdili. Od 
svoje primdne tipkovnice do ne- 
bleddedaga zaslona ustreza so- 
dobnlm ergonomidnim zahte- 
vam. To je radunalnik za vsako- 
gar, ki deli Iahek in poceni vstop 

V svet obdelave podatkov bodlsi 
na delovnem mestu bodlsi v 
u&lnici ail doma. Njegova pre- 
pridljlva zmogljivost, precejdnja 
zanesljlvosl, enostavna uporaba 
in namestitev ga uvrddajo med 
najnaprednejde tovrstne siste- 
me. V svoji paleti PC je IBM ob- 
javll naslednje tipe: PC Junior, 
Portable PC, PC 1, PC XT, PC 
XT/370, 3270 PC in PC AT. 


dtevllu pozicij za razantev. 

Osnovna izvedba IBM PC ima 
64 K RAM pomnllnika, vdelano 
160/320 K disketno enoto in 5 
pozicij za raz^ritev. Njegov 
modnejdi sorodnik -XT<* pa ima 
128 K RAM pomnilnika, eits4(o 
disketno enoto kot osnovna 
izvedba PC, 10 Mb diskovno 
enoto In B pozicij za razdiritev. 
Pri obeh modellh je mogode po- 
vedevati pomnilnik RAM s 64 K 
moduli do 640 K. ' 

Na glavno slstemsko enoto je 
mogoda prikljudiU razdiritveno 
enoto (-expansion unit-), s di- 
mer ss zunanji pomnilnik pove- 
da do skupno 720 K pri disketnih 
enotah in 20 Mb pri dl^ovnih 
enotah. 

S slstemsko enoto je prek 1,8 
metra dolgega kabla povezana 
ploska in zelo prirodna tlpkovni- 
ca. Ima 83 tipk. razporedilev je 
zelo podobna tistim na ptsatnih 
strojlh, ima de 10 funkcijskih 
tipk, tipke za pozicionlranje kur- 
zorja, tipko za vellke in male 
drke, funkcijo ponevijanja na 
vsaki tipki. tiskanjevsebinez za- 
slona ("hard copy-), spreminja- 


mo oba monitorja, pri 
monokromatldnega na primer 
uprobljamo za komuniciranje s 
sistemom in startanje progra- 
mov.Parvnegapazaprikazrezul- 
tatov V gralidni obliki in banrah. 

Med zunanjiml pomnllniki so 
na voijo disketne enote in enote 
fiksnlh diskov. Moina zmoglji- 
vost zunanjega pomnilnika je od 
teo K do okoli 21 Mb, kar omo- 
goda postopno razdiritev slste- 
ma. veiidarob popolni program- 
ski zdrudijivosti. 

Tako maldek postane velikan. 

Mo6ati in 

pomemben, a kljub 
temu majhen 

Paleta -osebnlh radunalni- 
kov- IBM PC dokazuje, da si 
lahko modan in pomemben, a 
kljub temu majhen. Ceprav so 
enostavni za uporabo in precej 
cenejdi od dosedenjih sistemov, 
omogodajo redevanje nedteto 
problemov. In de nekaj, kar je 
zelo pomembno: te radunalnike 
je mogode povezovati z vedjimi 
radunalniki. Prek pozicij za raz- 
dirttev in adapterskih kartic je 
moten asinhronski, SDLC all 
BSC prenos. poleg tega pa trg 
ponuja vrsto nadinov, s katerimi 
je mogode ISM PC prikljuditi na 
katerikoll radunalnik IBM: to ve- 
Ija tudi za njegovo povezavo z 
mnogimi druglml (osrednjimi) 
radunalniki, kl jih proizvajajo 
dtevilne firme. 

Zelo tedavno bl bllo poiskatl 
zahtevnejde delovno mesto, ka- 
mor bi IBM PC ne sodil. Ce po- 
gledamo nekaj let nazaj, lahko 
ugotovimo, da smo obdelovall in 
oblikovall besedila te s peresom 
all s pisalnim atrojam: samo v 
tiskarrah smo uporabljali spe- 
clalizirano opremo. Danes Si 
lahko pri takdnih opravilih po- 
magamo z IBM PC, saj ta vedino 
opravil postDri kar sam. Pokli- 
cev, ki potrebujejo pri svojem 
delu naprave za avtomatsko 
izvajanje pisamidkih opravil, pa 


49 


je niS koliko. Vsl ti radi segajo 
po tern raiunalniku. Se zlasti, 
kerjlm pomagapriti do informa- 
ci), ki so shranjene v podatkov- 
nih bazan. Ta radunalnlk lahko 
deluje tudi kot terminal, vendar 
s tem ne izgubi znaPllnosli 
osebnaga raiunalnika. kakrSne- 
ga potreb'ujejo na vseh vodilnlh 
mestih, na katerih Imajo zelo 
specifline felje glade informa- 
cij. Kajti vemo. da so pravilne 
odloCitve odvisne od pravoea- 
sne, aiurne in primemo obliko- 
vane informacl|e. Najvedkrat 
takSnIh informacij ne moremo 
dobiti Iz neskondnih seznamov. 
kl jih vellk radunalnik izbruha 
prek bitrih trskalnikov. Ce mora- 
mo tak§ne podatke Sele prede- 
lati V uporabno Informacijo, iz- 


IsTEm 


gubimo precej iasa. Zato se v 
zadnjem dasu na delovnih ml- 
zah poslovodnih in drugih vodii- 
nlh delavcev vse pogosteje po- 
javljajo temiinali, ki sicer s slali- 
informiranja opravijo svoje 
poslanstvo, na morejo pa nare- 
diti vsega tistega, kar uporabnik 
Se potrebuje; to zmore ISM PC. 
S primemo analizo potreb in po- 
slovanja. pa ludl s temeijitim 
proudevanjem stroSkov se kar 
sam vslljuje sklep, kam postavlti 
IBM PC, kam terminal, kam pa - 

To so o -pecejU'- povedali In- 
lertradovi delavci iz tozda 'Za- 
stopscvo ISM, tistl, kl vnaSih de- 
lovnih organizacijah Se uporab- 
Ijajo ta radunalnik, zdaj pa je 
das, da o svoji uporabnosti 
-spregovorl" IBM PC karsam. S 
tem radunalnikom so namred v 
ZOA opravill tudi analizo trga in 
prodaje. V sposojenem "inter- 
vjuju- z radunalnikom IBM PC 
zato uporabimo njihova vpraSa- 
nja. 

IBM PC. morda veste, zaka) 
sle povzrodill takSno vzne- 
mlrjenje med poslovnimi 
Ijudml vsega svela? 

"IBM PC |e koristen pripomo- 
dek, ki poveduje produktivnost 
dela direktorjev, vodilnlh delav- 
cev In Stevllnih poslovnih stro- 
kovnjakov. Pomembne rezultate 
Je mogode zagotovlli tudi vsem 
profiiom strokovnjakov. Povpra- 
Sevanje po rdunalniku IMS PC je 
prehitelo vsa pridakovanja, v le- 
tu 1982 je raziskovalna organl- 
zacija Future Computing ugoto- 
vila, da je tisod najvedjih dru2b v 
Zdru2enih driavah kupllo za mi- 
lljardo dolarjev osebnih radunsl- 
nikov, kar je patina vseh prode- 
nih osebnih radorialnikov v ti- 
stem letu. Naslednje, 1933. leto 
se je prodaja povedala za 43 od- 
stotkov,- 

Naj me kot delavca skrbi dej- 
stvo, da radunalnikl IBM PC 
rastejo v delovni organi- 
zacijl kot gobe po deSJu? 

"Ne preved. IMB PC privardu- 


je delovne napore, das, denar in 
znatno prispeva k vedji udinko- 
vitosti strokovnjakov In drugih 
vaSih sodelavoev. Vendar je do- 
lodeno usmerjanje nujno, da bi 
prepredili podvajanje in neus- 
klajenost, ki se lahko pojavita 
pri naglem uvajanju IBM PC v 
vaSi delovni organizeclji. Z 
ustreznlm planiranjem je mogo- 
de zagotovltl povezanost in var- 
nost posameznih (-lokalnih-) 
Informacijskih sistemov in olaj- 
Satl njihovo poznejSe Integrlra- 
nje V skupni osrednji informsoij- 
skl sistem v delovni organiza- 
ciji,. 

Za kakSna opravlla Je IBM PC 
najuatreznejSi pri delu stro- 
kovnjakov In poslovnih sode- 
lavcev V mojl organlzaclji? 


membe posredovall osrednjemu 
radunalniku prek telefonskih II- 
nij. 

ZanImIva Je tudi njegova upo- 
raba za pripravijanje poslovnih 
grallk: razlldne informaclje lah- 
ko radunalnik prikaie kot dla- 
grame In sllke na zaslonu v eni 
all ved barvah." 

Ali naj bi imel vaak delavec v 
delovni organlzaciji svo) IBM 
PC? 

"Gre za udinkovlto orodje, na- 
menjeno direktorjem, vodilnim 
delavcem, strokovnjakom In 
druglm vadim sodelavcem, kl so 
odgovomi predvsem za obdela- 
vo informacij. Vendar IBM PC ni 
edino in unlverzalno sredstvoza 
prav vse zaposlene v vadem po- 
djetju. Termlnalska delovna po- 



"Monotona opravlla, pri kate- 
rih najvedkrat nastajajo napake. 
denimo ph vpisovanju podatkov 
In njihovi uporabi. pri projekcl- 
jah in analizah flnandnih nadr- 
tov in proraduna, pri napovedo- 
vanju prodajnih modnosti in pri 
obdelavah podobnih poslovnih 
informacij je mogode delo zelo 
pospediti in poenostaviti. Vlo2e- 
ne podatke je mogode uporab- 
Ijatl hltro In na nadin, ki ustreza 
potrebam kondnih uporabnikov. 
Kondni uporabnik namred lahko 
vnada podatke, prouduje infor- 
macije, pripravija analitidna po- 
rodila. skratka. ima popoln prt- 
stop k -elektronski evldenci". 

Pa drugl korisini nadini za 

uporabo IBM PC? 

"Uporabija se lahko za grad- 
njo sistema, ki prenada in izme- 
njuje podatke in dokurrtenie 
med razlidnimi lokacljami v vadi 
delovni organlzaciji. V mnogih 
podjetjlh so programerjl, na pri- 
mer, zaradi pomembnosti AOP 
obdelave v .stalnl pdpravljeno- 
sti' po 24 ur na dan. Ce bi imell 
IBM PC V svojih domovih, bl ti 
programerjl ukrepali kar doma, 
od koder bi programske spre- 


staja IBM 6580 ("Display Wri- 
ter"), na primer, je projektirana 
posebej za uporabo obdelanlh 
tekstov. kar utegne biti dragoce- 
na naprava. kl najbolj ustreza 
tajnicam V podjetjlh." 

So nujne vellke naloibe v 
Izobraievanje, potrebno za 
uporabo tega radunalnika? 
"Ne. Z nakupom IBM PC dobl- 
te tudi zbirko prirodnikov, s ka- 
teriml lahko uporabnik sam prl- 
dobi glavno znanje za upravlja- 
nje tega radunalnika: sam se 
lahko naudi tudi potrebnlh apli- 
kacij. V programskih paketih z 
dokondaniml apllkacijskimi re- 
ditvami za posamezna delovna 
podrodja so tudi radunalnidke 
indtrukcije. take da se uporab- 
nik lahko naudi, kako uporablja- 
ti posamezni paket. Solanje 
izvaja kar IBM PC. Venar je ne- 
mara racionalnejda redltev, take 
ugotavijajo v mnogih delovnih 
organizacijah v vadI driavf, da 
Izobraievanje kadrov opravijo v 
radunalnidkih centrih. V vadem 
podjetju se lahko odiodite za na- 
kup enega ali vei^h tedajev v 
obllki programiranih program- 
skih paketov. Takdno izobraie- 
vanje je namenjeno zlasti pri 


uporabi ie dokondanlh apllka- 
eijskih reditev." 

Kako organlzlratl uvajanje 
IBM PC V mejem koleklivu? 
l"Najudinkovltejdi nadin je usta- 
navljanje samostojnih .inteli- 
gentnlh' delovnih postaj, kl ko- 
munlclrajo tudi z osrednjim ra- 
dunalnikom znotraj In (ali) zunaj 
matidfie organizaclje. 

Tako lahko IBM PC uporablja- 
te za samostojno in neodvisno 
delo kakor tudi za dostop do 
razlidnih bank podatkov v va- 
dem osrednjem radunalnidkem 
sistemu in do podatkov v drugih, 
zunanjlh virih. 

All se bo z uva|snjem IBM PC 
spremenllo delovanje mo|e 
delovne organizaclje? 

"Lahko bi se. Prek IBM PC bi 
lahko Imell direktorji, vodlini de- 
lavci in strokovnjaki na voijo 
vedje dievllo informacij tako o 
lastni delovni organlzaciji kot o 
drugih atvareh; takdna zaklsdnt- 
ca podatkov bl morals izboljdati 
delovanje vade delovne organl- 
zaeije, na vidjo kakovostno ra- 
ven bl morale dvigniti delo sle- 
hernega delavca v kolektivu. Z 
njegovo uporabo bl se moral! 
povedati produktivnost dela vo- 
dilnlh delavcev, z njo pa kajpada 
tudi produktivnost vseh ^lav- 
cev V kolektivu. Njihova poveza- 
nost in nadini komuniclranja bi 
moral! postati udinkovttejdi, 
strokovnjaki naj bi Imeli nepo- 
sreden in hiter prislop do dtevil- 
nlh korlstnlh podatkov. ki jih 
lahko dodatno obdelujejo In 
uporabljajo pri pripravijanju ra- 
zlidnih porodll. S tem radunalni- 
kom je mogode udinkovlto upo- 
rabiti apllkacije, med katerimi 
nekaterih ni bilo mogode upora- 
bitl niti na velikih osrsdnjih ra- 
dunalnlklh. 

Za vse to pa je pogoj, da se 
zagotovi pomod, planlranje In 
koordinaeijo dela kondnih upo- 
rabnikov tega radunalnika, saj 
drugade ni mogode zagotovltl 
usklajenostl, varnosti in celovi- 
tosti informacij v vadem po- 
djetju." 

KJe je mogode pri naa kupiti 
radunalnik IBM PC? 

Posvetujte se z delavci Inter- 
tradovega tozda Zastopstvo IBM 
v Ljubljani, ia 20 let zastopa 
IBM. Intertrade si je prek svojih 
trgovinskih organizaclj in pred- 
slavnidtev v velikem delu sveta 
zagotovil pomembno vlogo tr- 
govinskega partnerja jugoslo- 
vansklh proizvodnih organizaclj 
in firm v tuiini. Odigral je po- 
membno vlogo oskrbovaica ju- 
goslovanskih delovnih organi- 
zaeij s kakovostno opremo, 
stroji in surovinami tujih firm, ki 
jih SedaneavvelikI meri zastopa 
na jugoBlovanskem trgu.Zzdru- 
±evanjem dela In sredstev je v 
velikI meri prispeval k organizl- 
ranju jugoslovanske prolzvod- 
nje In financiranju novlh Izdel- 
kov, namenjenih izvozu, pred- 
vsem pa je njegova zasluga pri 
prenosu tehnologije in povezo- 
vanju z zunanjimi pannerjl. 

STIK 


50 



£iteri 


ItiTmti 


51 



STBOJNA OPREWA 


Cudoviti svet dodatkov: 
tipkovnice 


VpraSajte lastnikespectrumov, kaj jim pri njihovih rafiu- 
nalnikih nivSe6. V99odstotkihvam bodoodgovorili, daje 
najvedja napaka tlpkovnica. V iskanju boIjS^a nado- 
mestka za modre radirke smo pobrkijaii po itlrih presku- 
Senlh anglegkih tipkovnicah In treh doma£ih. 


Tlpkovnica LO PROFILE stane 
49,95 funta, naroCite pa jo lahko 
prl Advanced Memory Systems, 
Woodside Technology Centre. 
Green Lane, Appeleton, Warring- 
ton WA45NG- 

FULLER FDS 

§e ena tlpkovnica v plastlfinem 
ohiiju. Tokrat lahko v ohiije po- 
leg ploSiice tiskanega vezja skrl- 


CIRIL KRA&EVEC 

P rvi korak pri clvillziranju 
spectruma ]e gotovo nakup 
nova tipkovnice. Ste name- 
ravall uporabljatl Mavrico za pisa- 
nje z urejevalnikom teksta? Takl- 
ni program! so, vendar ne vento, 
all Imate dovolj potrpljenja za po- 
skuSanje, all ste tipko pritlsnill all 
ne. UporaOa spectruma v kakrS- 
nekoll resne namene je omejenaz 
gumljasto nesnago, v katero se tl 
ugrezajo pteti (hvalospev, prepi- 
san Iz revije Your Spectrum). 

Pojavija se vpra^nje, zaka] je 
modrl Clive vdelal v svoj rs£unal- 
nlk prav tako revoluclonarno od- 
krltje na podro£ju tipkovnic, kot 
so to V prehranl Anglesey rIPe In 
krompir. Zakaj skoraj neopazna 
tipka ENTER, nestandardna pre- 
slednlca In napol Idiotsko pritl- 
skanje na shifte, da prldemo do 
kakSnega ukaza? Prvi in edini ra- 
zlog za to je nizka cena, kl pa v 
primerjavl z neuporabnostjo de- 
jansko ne pride do veljave. Spec- 
trum so in bodo veilroma kupo- 
vall Ijudje, kl jIm je to prvi radunal- 
nik V 2ivl]enju. Za prvi Stik z rafiu- 
nalnikom pa je prav vseeno, kakS- 
no tipkovnico Ima In kako napor- 
naje uporaba, saj imafilovek brez 
tega dovolj drugih problemov. 
Poleg tega novinec ne pozna bolj- 
§ega in je §e take slabo zanj do- 
volj dobro. TakSnin nadel se je 
dr2al strKek Clive, ko je zastavijal 
svojo veliko vrnitev (ze tretjo) v 
svet uspeinih proizvajalcev elek- 
tronike za SIroko porabo. 

Ml pa imamo obdutek, da so 
nas opeharili. In kaj nam preosta- 
ne drugega, kot da mol6lmo In 
skrijemo sramoto v novo ohISje s 
tipkovnico, ki pa nas bo Se malo 
poigeftkalo po iepih? Poglejmo, 
kaj ponujajovtrgovinah r" 


LO PROFILE 

Proizvajateejo jeopisal kot veli- 
ko, drno, toda tanko dudo, kamor 
lahko skrijemo ploSdIco tiskane- 
ga vezja In ziee, kl so se nam 
doslej valjale po mlzl. Opis je na- 
tanden samo v prvem delu, saj 
nam na mizi Se vedno ostane na- 
pajalnlk. Ni pa nam jasno, kam 



postavrti mikrolradnike, de jib 
imamo. 

Poleg ohiSja in tipkovnice dobl- 
mo Ob nakupu neugledno fotoko- 
plran list papirja (kot da bi nam ga 
lal prijalelj). Na njem je prlkaza- 
10, kako razstavlmo radunalnik In 


oej ved in raiporejene so precej 
lepSe kot prej. Na desni imamo Se 
poseben del tipkovnice, na kate- 
rem so dtevllke. Vse oznake so 
natisnjene dltljlvo, vedina barv je 
orglnalnlh. Edino, kar manjka, je 
tipka BREAK: nadomeidena je z 
veliko preslednico. Tipke za ka- 
zalce so ponovijene in se uporab- 
Ijajo tako kot prl orlglnalnem 
specirumu. OhiSje je precej vedje, 
kot je potrebno. Narejeno ie Iz 
trde plastike po nadelu 


jemo napajalnik z transformator- 
jem. Najvedja zamera prl Fullerje- 
vl tipkovnici gre navodilom za 
montaZo, kl jih sploh ni. V ohiSju 
smo naSli dva kompleta distandnl- 
kov, na katera bl lahko montirall 
ploSdIco. MoZnost za vdelavo je 
samo ena, to pa opazimo Sele ta- 
krat. ko vse skupaj pokrijemo. 
Vsemu navkljub drZIta ploSdico 
samo dva od Stirin nosilcev. 

Druga nerodnost je kabel za na- 
pajanje. Najprej ga vodimo na tip- 
kovnico, nato pa z zelo kratkim 


kablom Se na tiskano vezje. Je 
tudi moSnost za vkijudevanje in 
izkijudevanje omreine napetosti, 
vendar to iz varnostnih razlogov 
odsvetujemo. 

Standardnl komplet spectru- 
movlh tipk je razSIrjen zelo pa- 
metno. Dodane so skupina tipkza 
kazalce, vellka preslednica In dve 
tipki SHIFT, na vsaki strani ena. 
Tu so Se tipke z oznakami RU- 
BOUT, tl , f2 In SYM, kl so V rdedi 
barvi. Vse druge tipke so sive all 

Ko smo tipkovnico preskuSali, 
smo ugotovlll, da z uporabo tIpk 
ft In (2 najlaze pridemo do zgor- 
njih all spodnjih ukazov. Izogne- 
mo se nepiijetnemu Igranju akor- 
dov po tastaturi in nl nam treba 
paziti, da bi si izpahnill prste. 

Oznake na tipkah so liskane, 
deprav ne ravno najkvalltetneje. 
Zdi se pa, da je to Se vedno boIjSe 
kot nalepke, ki ae razmeroma hl- 
tro obrabijo. Na koncu je treba 
poudaritl, da je tlpkovnica FDS 
zelo lepa in uporabna stvar, Ie na- 
vodlla za montaio ji manjkajo In 
lahko bl Imela malo botj drtijive 
napise na tipkah. ZadrzanI smo 
tudi pri vdelavl napajalnika v 
ohlSje. 

Tlpkovnica stane 49,95 funta. 
Prodaja jih Fuller Micro Systems, 
The ZX Centre, 71 Dale Street, 
Liverpool 2. 


TRANSFORM 

Ta Izdelek je bil nadrtovan tako, 
da je videtl lep. In res imate pravl- 
co pridakovatl za 70 funtov nekaj 
posebnega. 

OhiSje je narejeno iz modne 
plodevine, ki daje videz robustno- 
sti, vseeno pa nl grdo. Morda so 
najboij neprijetnl ostrl robovi, na 
katerih si lahko strgamo najlon- 




mestih, kjer nl tipk. 

Delo s tipkovnico je zelo prijet- 
no, saj sllSimo In dutimo, da smo 
prltisnill tipko. V zadetku nam gre 
tipkarje precej podasneje od rok 
kot po radirkah, toda daz kakSro 
uro sedenja za novo prldobltvijo 
tudi vas nikakor ne bo ved mo- 
gode prepridatl, da bl prltisnill na 
gumico. Nas je od vseh angleSkIh 
tipkovnic ta najboij odaraia, 
predvsem zaradi izredno lepe 
oblike. 



52 





ska nogavica. Izolacijo tisKanega 
vazja V novem ohilju so uredili 
tako, da spectrum montlramo 
sKupai s spodnjim delom starega 
ohISja. V oM$je zapremo tudi na- 
pajalnlk. Ob strani so vdelali sti- 
kaloza vklop in izkiop tersvetlefio 
diodo, ki slgnallzlra vklop. Vse 
skupaj lahko uporabimo samo, ie 


desni strani 12 tipk za numerlbnl 
In urejevalni§ki komplet tIpk. 

Tiskano vezje je prltrjeno s Stlri- 
mi vijaki, kl jih moramo vzetl Iz 
Starega ohlSja. V novo ohiSje lah- 
Ko pospravimo Se napajalnik. 
Pred montaio ga moramo seveda 
vzeti Iz njegovega starega obiSja. 



smo veSil enostavnega spajkanja. 
Navodlla v tej lo6ki niso tako pre- 
cizna kot drugod, vendar misilmo, 
da vam ta poseg ne bo delal pre- 
glavic. Ce boste ravno spajkali 
okoll tipkovnice. vam vroSe prl- 
proiamo, da pritrdite nekje na 
ohiSju §e eno zico, s katero boste 
obiSje ozemijili. 

Cena tega izdelka Je 69,95 fun- 
ta. Proizvajaliev naslov: Transo- 
form Ltd, 41 Keats House, Porch- 
ester Mead, Beckennam, Kent. 


DkTRONICS 

NaJstarejSa dodatna tipkovnica 
za spectrum, fzdelana je Iz §e kar 
solldne plastike. Razpored in oz- 
nake tipk so £lsta koplja radirk. 
Poleg osnovne tipkovnice je na 


PrI tern delu pazljivost nikakor ni 
odvei, saj se igrate z nevarno na- 
petostjo. 

Misilmo. da si je Izdelovalec prl- 
voSbll precej neslano Sale. Pri na- 
kupu 30 vse tipke prazne. Cudei:- 
ne nalepke, kl mafo spominjajo na 
CMveove gumljaste kvadratke. pa 
moramo na tipke nalepitl saml. 

stara tipkovnica, zato je re vrzite 
takoj V ko§. Morda pa je vse sku- 
paj samo vaja, saj se bodo napisl 
na nalepkah prej all slej obrablll 
In jin bo treba zamenjatl. 

Za tipkovnico, v ksteri je dovolj 
prostora tudi za vaSe dodatne 
elektronske projekte, baste odS- 
tell 45 funtov. Nsro£ite jo lahko 
pri Dk'Tronics, Unit 6, Shire Hill 
Industrial Estate, Saffron Walden. 
Essex CB11 3A0. 


Domade tipkovnice 


Domada Industrija obidajno 
caplja tako poSasi, da po pravici 
povedano nlti nismo prISakovali 
kakSnIh dodatkov za raiunalnike, 
ki jIh uradno nimamo. Veselo smo 
bili preseneCni, ko so nas prolzva- 
jaicl obvestili, da izdelujemo pra- 
ve tipkovnice za ZX 61 in spec- 

Domabe tipkovnice so pravza- 
prav samo nadomestek za neupo- 
rabno. originaino gumijasto verzi- 
jo. Imamo pa tudi Tzdelek, kl ne le 
SOdi V sam svetovni vrh, ampak 
misilmo. da se lahko brez laine 
skromnosti hvali s predpono naj. 
V preskus smo dobill tri razliCne 
tipe, ki so nekako razporejeni v 
vrsto po ceni in kakovostl. 


Premk 

Imenovall smo jo kar po Izdelo- 
valcu, kl .se je v naSem prosloru 
prvi pojavil s tovrstnim izdelkom. 
Teh tipkovnic se golovo spomnite 
iz ljubljanskih Izlozbenlh oken 
EleMrotehne na CankarjevI all pa 
Iz racunalniSkega oddelka Mla- 
dinske knjige v konzoreiju. Izdela- 
va je najverjetneja tisto. kar se da 
nareditl z najmanj denarja. Tipk je 
natanko toliko kot na spectrumu. 
So mehanske, tiste. kl jih pri nas 
izdeluje Inbtitut za elektroniko In 
vakuumsko tehniko (lEVT). Ozna- 
ke na tipkah so popoinoma neu- 
strezne, saj so na njih samo brke 
In Stevilke. Vse tipke so enako va- 
like In ni nobene razllke med tlp- 
kaml SHIFT, kl sploh niso oznaie- 
ne, in drugimi. Tipkovnico je mob 
kuprtl V dveh razlibnih Izvedbah. 
Prva se prikijubuje neposredno 


Uporabnost tipkovnice je ome- 
jena z oznakami na tIpkah, tako 
da jo lahko uporabijajo samo hac- 
kerji, ki vedo na pamet. kaj je na 
kateri tipki. Drugl morajo staino 
giedati na rabunalnik. S takSnim 
tipkanjem porabimo be veb basa, 
kot ce bi pritlskall na radirke. 

Tipkovnice prodajajo v Mladin- 
ski knjigi na Titovi 3 v Liubljanl. 
narobite pa jih lahko na naslov: 
AnOrej Premk, Kidribeva 5, Man- 
ges. Tipkovnica brez prometnega 
davka stane 14.000 din za prik- 
ljubitev na zadnji konektor In 
11.000 za prlkljubltev na plobbico. 


Spica 

To je ze tipkovnica drugega do- 
maega razreda. Ohibje je Izdelano 
iz plobevine. Je mobno in se ne 
upogiba. Na zadnji strani je tipka 
RESET, ki naOomeSba Izkljubeva- 
nje rabunalnika, be zeiimo zbrisatl 
spomin. Prikljubujemo jo na ko- 
nektor za razSintve, tako da stoji 
spectrum levo In lahko uporablja- 
moobetlpkovnlcl. Vohibjelahkoz 
male truda In domilljlje spravimo 
tudi spectrumovo plobbico tiska- 
nega vezja. Izvedbaje popoinoma 
prepuSbena vabi iznajdijivosti. 

Tipke so oznabene tako kot na 
originaini tipkovnici, le da se po- 
Rrovbki, s katerrmi so pokrite. ob 
neprlmernl svetlobi blebbljo in ne 
vidimo napisov. Tipkovnica ima 
na dnu vellko preslednico in na 
vsaki strani dodani obe tipki za 
SHIFT. Tipke za RETURN in CAPS 
SHIFT so veeje. 

Tipkovnict je najbolj zameriti 
premaknjeno spodnjo vrsto tipk. 
Zaradi simetribnostl se je kon- 
struktor odiobll, da bo raje dodal 
na obeh straneh tipki SHIFT in 



na ploSbico, tako kot je to pri ori- 
ginaini. Druga Ima daljbi kabel in 
vmesnik za prikijubitev na odprto 
vodllo spectruma (edge connec- 
tor). OhISje je narejeno iz plastike 
in je tako majhno, da niti po nak- 
Ijubju ne moremo momirati vanj 
be plobbice tiskanega vezja rabu- 
nalnika. 


premaknil vse druge v spodnji vr- 
sti za eno tipko v levo. Te svoje- 
glavosti, ki se tepe tudi s standar- 
di, so gotovo najbolj veseli tisti. ki 
znajo tipkatl desetprstno in bi to 
znanje radl uporabili s spectru- 
mom. Bill smo pribe tal^nemu 
poskusu, vendar je treba poudarl- 
ti, da se z uporabo urejevalnika ^ 


53 





teksta napake pri tipkanju odpra- 
vi|o zalo hltro. 

NaSe mnenje je. da ie ta tipkov- 
nlca take po ceni (12.000 din) kot 
solidni kvalitetl najbolt primerna 
za uporabnika, kl ho6e s svojO 
Mavrico korak naprej. 

NaroPite jo lahko na naslov: To- 
re Stanovnik-Spica, Zofke Kve- 
drovs 12, Ljubljana. 

Ines 

Po imenu INES poznamo si- 
stem za obdelavo besedll, podat- 
kov in slik. ki je ie na$el svoje 
mesto ra tujem. TudI tipkovnica, 
kl Je narejena posebej za uporabo 
tega urejevalnika, je preblla naSe 
meje. V tujirl so jo prvic predsta- 
vlll na sejmu raiunalnikov v Mila- 
nu. Za sosedrje trzi$6e jih Izdelu- 
jejo italijanski proizvajalci. pri nas 
pa se bo v kratkem zacela prol- 
zvodnja pri InStitutu za elektrori- 
ko In vakuumsko tehniko v Ljub- 
Ijani. 

ie pogled na tipkovnico nam 
da vedeti. da je to precej resna 
zadeva. Na zgomji ploSii so Stiri 
med seboj dobro lo&ene skupine 
tipk: osrovra skupina, skupina za 
premikanje zaslonskega kazaica 
(V obliki kri2a). numeridra skupi- 
na z urejevalnISkimI ukazi za INES 
In skupina posebrih znakov In 
operatorjev. Tipkovnica ima 83 
tipk, 52 osnovrih in 31 posebnih. 
V kompletu posebnih tipk so naj- 
bolj uporabljani znaki interpunk- 
olje: -i— 70;:.,"J In tipke z ukazi 
DELTE, GRAPHICS, CAPS LOCK, 
EXTENDED MODE, EDIT ltd. Za 
uporabo programs INES so pre- 


Plastidno ohl$je lahko pod svoj 
pokrov skrije ie tiskano vezje 
radunaihika skupaj z vmesnikom 
interface 1, mikrotradno enoto in 
napajalnik. Vsi prikijudki za kase- 
tofon, TV, ZX mreio in robni razsi- 
ritveni prikijudek so dostopni na 
hrbtnl strani oziroma na levem 
boku (vodllo za dodatne mikrotra- 
dne enote). Na hrbtnl strani so ie 
prikijudek za monitor, tipka RE- 
SET In stikalo za vklop in Izkiop. 
SIgnallzacIja vklopa je Izvedena a 
svetledo diodo, kl je v naplsu 
INES na zgornji ploSdi. 




Sanje o idealni tipkovnici 


NajslabSi seslavni del Sinolalrovgga raCiinalnIka je Sa vedno tip- 
kovnica. Mnogo razlidnih je ta hip na trgu, a nobena ne daje tisiega, 
kar bi zahleven uporabnlkodnjeielel.ZelledlanovradakcileMMpa 
so naslednje: 

1. Tipkovnica naj na bl bila la tipkovnica, pad pa novo ohiije za 
radvnalnik. transformalor, mikrotradnl enoll In dedalka. Z vdelanim 
novim. moCnajSIm napajanjam bl bilo mogode amanjSati gretje 
raCunainika in zagotoviti dovolj moS za vsa morebitne dodaike. 

2. Dodatka Or bilo mogode prikijudevati na zadnji strani tipkov- 
nica. znotraj ohiSja, in na spat nsvzven kot pri najboIjSh lipkovni- 
cah, ki jih ja mod dobiti. Na zadnji stranici pa bi bilo mogode z 
odstranitvijo pokrovdkov narediti prostor za izatopajode kable. Do- 
datke bi prikijudevali paralalno, za kake Stir! prikljudke bi bilo 

$. V elektroniki znotraj tipkovnica bi bill vdalani stikalo za prakinl- 
tav alaktridnaga toka In tipk! za reset (ana taka, ki bi izvedia pravi 
reset. In ana. ki bi Izvedia ftST 8. BR^K. toraj raSevala zaclklane 
strojne programe). Lepo bl bilo imeli tudi vdelan video izhod (com- 
posite In RGB). 

4. V ohl^u bl bilo proatora za dve mikrotradnl enotl, de pa ti ne bi 
bill ii<ds/artr, bi bila odprtina seveda lidno pokiita. fCaselke Of vlagaii s 
prednje strani tipkovnica. 

5. Prikijudki za kasetolon, TV, RS 232... bi bill preirezant na 
vtidnice na zadnji strani. 

6. Tipkovnica sama mora bill seveda opremijena s protesionat- 
nimi, mehanskimi tipkami. Napisi na njih morajo biti tisti, kot rta 
radirkah, pod in nad njimi RaSitve s tabelo so zasHne, prav lako bi 
bilo nojno najti botjdo re^tev. kot so plastidni pokrovdki, ki se 
blaSdijo. 

7. Razpored tipk bi povzell po npr. terminalih PAKA all tipkovnici 
partnerja, v osnovni izvedbi lahko tudi braz numeridnega dels. 
Kurzorji bl bill razporejeni lodeno. v smereh. kl jih pomenijo. Nekje 
zunaj glavnega dels bi bile tipke SHIFT (symOot shift, -E-mode 
shift-, "E-modeisymbol shift-, -grafika-). Nekaj tipk bl bilo takih, 
da bi uporabnik njihovpomen lahko sam definlral (hardvarsko). 

8. Vse skupaj bl moralo biti: a) v Skatli, katera zadnji del je 
podstevek za manjSi TV aparat (monitor), all b) dovolj majhno, da ne 
zavzame prevelikega dela vedno premajhne delovne miza. 

Take tipkovnice za ZX spectrum n! Sa nikjer na avetu. Lahko pa 
trdimo, da se jl je tastatura Ines Se najbolj pribliiala. 4 1- 



Uporaba tipkovnice je pravi bal- 
zam za vsega hudega navajenega 
uporabnika. (Avtor tega zapisa 
ves nasmejan In zadovoljen pise 
dianek na tipkovnici iNES.) Znaki 
na tipkah so standardni kot na 
profesionalnin terminalih. Na 




zgornji strani so samo drke all St 
vilke. Ob strani so gravrrani ukazi, 
ki tern tipkam pripadajO v nadinu 
K. Vse druge ukaze najdemo v 
tabeli, ki je nalepljena nad tipka- 
mi. Tak^no oznadevanje sicer ni 
najbolj primerno, toda po nekaj 
urah se ga navadimo In nas ved 
'^^Tlpkovnica je natnenjena res 

zahtevnim uporabnikom. Edina 
omejitev, da je ne bomo pri nas 
uporabljali vsi, kl imamo spectru- 
me. bo najverjetneje cena. Pri 
lEVT predvidevajo, da bo stala tip- 
kovnica, ko bo V prodaji, nekaj 
ved kot 20-000 din. 


54 


BECENZUA 


Dedek Mraz prihaja 


2|GA TURK 
CIRIL KRASEVEC 


pewt . Coinp“‘®^Vaivnih 


L dobiii takino kn)tgo, da jo {otmaia'^° vaTieva^' 
bo vsakdo, kl node capljati Catifc > 

isom.ponosnoposlavilnavi- ^04 
mesto na kniiino Dolico. 


Knjiga je razdeljena na Stirl da- 
le. 2e V prvem boste naSli vse 
glavne podatke o raiunalnlklb. 
Seznanliise boste zdvojlSkim Ste- 
vllsklm sistemom, tiskaniml plo- 
a£aml, procesorjem, integrlranimi 
vezji, zvedeli boste, da vaSemu 
starsmu ofietu peSa spomln, vaie- 
mu rapunatniku pa kvedjemu pre- 
gori braino pisaini pomnilnik (ta- 
ke se v knjigi imenuje RAM]. Po 
kanallh boste pripiavall mad tl- 
skalnike in zaslone, prebrali bo- 
ste. kakSen naj bi bll Slnclairov 
mIcrodrIve. ko je bil $e >drive» In 
ne -trainik". Zvedeli boste, kaj je 
operacljskl sistam. vse o igrah, tu- 
di ttstin -iiveniti- In ~romanti£- 
nih- (arcade in adventure). 

Drug! del govori 0 programira- 
nju. Najpametr>ej$l braid se bodo 
lahko na nekaj straneh nauCili ce- 
lo basics, man) nadarjeni pa bodo 
nemara posegif po knjiilci Basic 
za za£etnike, kl jo je prav tako 
izdala Cankarjeva zalo2ba. To, da 
boste v knjigi naSli prav vse, doka- 
zuje tudl 14 strani programskih 
izpisov. En program je dolg cellh 
S2 (dvalnpetdeset) zaslonov, torej 
KnjIga ne bo tako hitro romala v 
kot. Ta del knjige je tudl edini, kl 
praktICno pokaie, da svet raOu- 
nainikov nl vedno -iudovlt* In da 
radunalnIStvo le nl disto ■'veselje-. 
Da so programi lahko preglednej- 
$1 od tistih, kl so izpisani, se boste 
naudlll V poglavju 0 strukturira- 
nem programiranju. Pokukali bo- 
ned ekspertne sisteme, 
' In lomljenine. 

Tretjl del Ima naslov Profesio- 
nalno programlranje. Bolje bi bilo 
Uporaba radunalnlka, saj je govor 
o uporabi radunalnika v poslov- 
nem svetu in tehnikl. Pa ne samo 
lu. Poglavje opISa tako rekod vsa- 
ko moino aplikaeijo radunalnika, 
na{ bo to v radunalnl^o generlra- 
nem filmu, moiganih robots... 
Na Zahodu jih boste sredall v sa- 
mopostrainih trgovlnah in kdove, 
morda kak^ega androldacelo na 
cesti. Ko se bo uresnidllo tretje 
poglavje, bo svet zares dudovit. 
Zal pa avtor nikjer ne omenja te- 
Zav in potu, ki so za razvoj vsega 
tega potrebni. Tudl socloloSkega 
vidika pti uvajanju vseh novostl se 
-adnjempo- 



b napredku. Poleg 


clje dipov, paralelnem procesira- 
nju in tridimertzionalnih pomnilni- 
klh govori o §e bolj dudovitem 
svetu, kl se nam obeta pojutrlS- 
njam. "Napovedovanje je neza- 
nesljlvo, %e posebej za dogodke v 
prihodnosti," je nekod rekel nem- 
ski fizik Werner Heisenberg. CItIra 
ga tudl avtor, a se nssveta ne dtil. 

V dodatku ima knjiga popular- 
no tabelo znakov ASCII In pregled 
ukazov v nekaterih dialektih ba- 
slca. 

Knjiga ima skoraj 200 stranI in 
je zares bogato opremljena z 
barvnimi shemami, risbami in to- 
tografljaml. Prevedel jo je Matjai 
Gams. Se posebej gagre pohvaliti 
za mnoge opombe, ki jih je dodal. 
('■Ob primerni stopnji naravne ne- 
spameti nam ne more pomagati 
niti umetna inteligenca ). Po- 


dobno kot mi v reOakoljl Mojega 
mikraje Imel teZave, kako prevesti 
angleske, a med radunalnikarji 
udomadene Izraze. Odiodll se ]e 
za slover\Sdlno za vsako ceno, ta- 
ko da smo imeli ob branju knjige 
nekaj teZav. Verjetno pa tudi pre- 
vajalec sam, saj je namasto krat- 
kega -RAM- moral pisati -braino 
pIsaIni pomnilnik-. Upamo da si 
je pomagal z obdelovalnikom tek- 
sta. 

Iz reklame smo zvedeli, da je 
avtor napisal knjlgo s pomodjo ra- 
dunalnika In da je v celotnem te- 
hnidnem in pravajalskem procesu 
(tudi siovenske izdaje) sodeloval 
radunainik. Povsem prepridani pa 
smo, de radunainik ni sodeloval 
pri odioditvl, kakSno knjigo potre- 
buje naS komaj pr^ujajodl se ra- 
dunalnlSki prostor. Je morda pro- 
gram za takino odioditev predrag 
all pa ga za naie razmere sploh 


ni? Morda takSnega programa 
sploh ne potrebujemo? Dovolj bi 
bilo pomisllti na bralca. ki se ob 
zaprtih mejah po kdove kakSnih 
kanallh oskrbuje s tujo literaturo. 
TakSnemu bralcu je potrebna do- 
stopna knjiga. 2al pa dostopnost 
knjige pri nas dolodaoena. In prav 
ta je po naiem mnenju previsoka. 
So stroiki za papir In izdelavo res 
tollkSnl? Potem ne moremo ved 
govoriti o neprimerni ceni, ampak 
Q neprimerni izdali. 

NIkakor ne Zelimo -uniditi tlste- 
ga, kar imamp-. Samo opozoriti 
hodemo na bolj natandno In mor- 
da bolj poiteno postavijanje kom- 
promisa med zasluZkdm In tako 
populamim -prosvetljensklm de- 
lom-. Uditi se je treba tudi od 
manjilh In manj uglednih: ne bo 
odved ie enkrat prellstatl knjigo 
ABC radunalnlitva, kl so jo izdali 
prt ZOTKS. 

GRAJAMO; 

- vsak. ki ga zanima radunal- 
nlStvo. mora polag teksta kupiti 
lepe piatnice in kup barvnih toto- 
graflj 

- poglavje o programiranju v 
basicu je prekrstko za tiste, kl ni- 
desar ne znajo, In pove premalo 
tistim, ki Ze n^aj vedo 

- obdasno sanjarjenfe v zad- 
njem delu. 

HVALIMO: 

- CankaijevozaloZbo, kije(se- 
veda tudi zaradi dobidka) hitro 
prisluhnila potrebam trga 

- zares dobro tehnidno opre- 
mo knjige, barvne alike, llustraclje 
in sheme 

- odildno razloZene osnovne 
pojme radunalniStva v prvem delu 
In mnogo zanimivih dejstevv na- 
daljevanju. 

Kupiti ali ne? 

Knjiga stane 2600 dinarjev. 6e 
nimate radunalnika, pavas red za- 
nima, vam knjigo topio prlporoda- 
mo. Zvedeli boste kup stvari, o 
katerih se vam nl niti sanjalp. Ko 
boste knjigo preudlll, vam bo 
morda Zal denarja, aaj boste ugo- 
tovlll, da bi vse tnformaelje lahko 
doblll na precej manj prostora in 
precej ceneje. Morda pa vam sta- 
tus narekuje, da greste v korak s 
n nikakor nt 


, ste gotovo 
opazlli, da se strodkJ niso nehell z 
nakupom. In de sta vas drnuh ali 
slonokoddenec zares pritegnlla. 
vlagate vse prihranke v nakup 
programov, foiokopiranje knjig, 
mo^a vam kak dinar ostane za 
Moj mikro. V tern primeru si knji- 
go sposodite pri prijatelju ali v 
knjiZnici. Tistim najbolj zagrize- 
nlm jo bodo morda kuplll starSI v 
obupnem poskusu, da bi mulcu 
vendade dokazall, da poleg zaslo- 
nov $e vedno ostajajo knjige. Ne 
pozabite. dedek Mraz prihaja. 


55 


MOVE IGR E, 



Nekaj resnih navodM zazagrlze- 
ne igralce. Najprei naj opozorim, 
da se ljudein, kl bolehajo za mor- 
sko boleznijo. ne bo godilo dobro. 
Prei all slej bo 2ena postala vdova. 
Igra je priporodljiva za vse odrasle 
med enim in enainosemdesetim 
letom, je pa tudl resniina simula- 
cija za vse bodode momaije. 
tgram jo te nekaj mesecev In mo- 
ram povedati. da je kapitan zelo 
nesramna In zopma oseba. Zato 
ga ne ubogaj, de se le da. Modno 
pazi ne tovor, posebno na Iretji 
stopnji, ko prevaiad Sinclairove 
OL. Kljub naporom nisem mogel 
ugotoviti, all so prazne dkatle all 
pravl radunalnlki. Takoj ko se to- 
vor zmodi, se mo vrednost {v fun- 
tlh seveda) zmanjda. Ns prvi in 
drug! stopnji je najbolje, da vza- 
med 5 sebo] kakdno knjigo (prlpo- 
rodljlva je tista Kako postaned 
DOBGR mornr), se useded v kon- 
trolno kabino in se ne premakneS 
iz nje. Ce voda vdre, zakrpaj luk- 
njo, Izdrpaj vodo, nato pa lepo 
poUvaj. Pazi edino, da se gladina 
vode ne bo dvignila do vrba. Tedaj 
je najbolje dlmprej napisatl opo- 
roko In jo posisti po steklenicl. 

Ns tretjl stopnji je zadeva bolj 
kompitcirana. Tekatl morad sem 
ter tja po palubi in skrbeli za rad 
in mir na ladji. Na koncu plovbe 
(ds bosle kdaj pridll do konca) bo 
obradun potnih sIroStov- Od ce- 
lotne vrednosli bodo oddtell de- 
nar, porabljen za drpanje vode In 
I'krpe", pridteli pa ga bodo za po- 
gum pri vodnji. Ce najdejo slepe- 
ga potnika, se vam slabo pide. Ko 
kapitan vse to zraduna, vam daod 
dobidka 001 % za plado- Ce med 
plovbo umrete all se ladja potopi. 
ne doblle nidesar. dena pa naj se 
znajde, kakor bode. 

Cislo na koncu de pomembno 
opozorilo: de nikakor ne morete 
zmagatl, je najbolje, da greste v 
dolo za mornarje all se vrrtete k 
igranju tenisa. 


Tihotapci, pozor! 


V ai trud bo odslej brez po- 
mena. V sredo, 10. okto- 
bre, je blla namred polna 
luna. Ker so nekaterl reievslcl 
Kontrabanta ponodl i 


stavlli na'nsslednje dopoldne. 


Podelili smo samo dve nagra- 
di. toliko je bllo namred pravll- 
nlh teSItev. Kot smo ie porodall, 
je program (In ne igro) prvI redil 
Iztek Sale iz Ljubljana, s po- 
modjo svoje »male tajne vellkog 
m^stora- - posebne tipke RE- 
SET. ki jo bo opisai v naslednji 
dtevilkl MM- 
Orugi jenalogo 
kolov, prav take i: 
se je V Kontrabani 
grizel in po dnevih In nodeh pre- 
mldijevanja in muk le pridel do 
konce. Ko smo ga vpradall. kaj je 
bllo najteJe, je povedal, da je 
bllo za zadetek treba v MM pre- 
brati trik s CIRA CARA In besedi 
Izgovoriti na pokopallddu. Po- 
tem da je dio dokaj gladko, teia- 
ve je Intel edino z oklepom ne- 
srrtrtnosti, ki ga je bllo treba dati 
darovnicam v obdelavo (dad jim 
turbo sesalnik, pa ga zadarajo), 
ir^ z iskanjem sobe, v kateii je 
zaklad v pravljicl zakopan. 


prve jugoslovi 
dunalnidkimi programl. KrogI, kl 
so blizu Radiu dtudent, 20TK In 
MM, pa so napovedall de nekaj 
naslednjih projektov: multime- 
dialni projekt pod kodnim ge- 
sldm FVU all Fandl vrada udarec 
(drug! del Igre Kontrabant] z od- 
prtlml modnostml za tretjl del 
(Vrnitev Pateja Marlova). Do no- 
vega leta naj bi Izdio de nekaj 
izobradevalnlh programov, med 
njiml ilustriran uvod v radunal- 
nidtvo za radunalnike in ljudi. 

Urednidtvo MM je napovedalo 


prostor, dejanje, ki gabralclted- 
ko pridakujejo. Na koncu sJo- 
vesnostl, ki se je v popoldanskih 


Na 
je res 


T anisa ste se gotovo ie nave- 
lidali, saj ga verjetno niste 
mogli premagati. Danes je 
pred vami novanaloga. Iz stradne- 
ga dportnikase boste spremenlli v 
momarja. Beseda je o novi Igri 
Worse thing happen at sea (Hujde 
redi se dogajajo na morju). Igro je 
izdelala programska hide Silver- 
soft. a to nitl nl tako vaino, za 
vedino je dovolj, da je Igra dobra. 
(V popularni angledki reviji Sin- 
clair User je steer na hvalijo pre- 
yed.) Edina kritika je ta, da se v 
Igri ne mored •iziivijatix z igralni- 
ml pallcami, deprav ima pet rszlld- 
nih moinlh gumbov za igranje. 
Tudl navodlla na kasetl so po- 
manjkljlva, v sami igri pa niso nid 
boljda. 

Budilka zazvoni. Zena me vrie 
iz postelje. Na hitro pojem zajtrk 
in odhitim v sluibo. ZaposJen sam 
na ladji Union-Pacific. Kapitan me 
rtestrpno pridakuje. Danes bo dol- 
ga in naporna voinja. Prevaiam 
zaboje. polnekave. Ladjaodpluje. 
Upam, da ne bom imel teiav. Male 
sem ie utrujen. Tekatl moram po 
enajstih prostorih pod pslubo In 
uravnavati smer ladje. skrbim za 
redno hlajenje z dodajanjem oija 
motorju In de kaj drugega. Za vsak 
primer je v vsaki kabinl obeien 
kos kovine, kl zaplra morebitne 
luknje V ladji. 

Preved sem se zamislll. Ladja je 
pravkar odplula. Danes ni valov. 


Upam, da bom sredno opravll 
sluibo. Toda ne! Alarm v komori 
dtevilka pet. Hitim tja. ZIezem pod 
paluDo in ... Voda vdira! Hitro 
zaprem vrata in odhitim do druge 
komore. kjer je predmet, s keterim 
popravijam luknje. Mimogrede 
hodem vzetl de drpalko, toda glej 
zlomka, obojega ne morem driati 
v roki. Spet sem nazaj. Komaj po- 
pravlm luknjo, ugotovim. da ml 
primanjkuje kisika. Stedom v kon- 
trolno komoro in se oskrbim s kl- 

To je samo nekaj odlomkov iz 
razburljlvega doilveija ob novi 
Igri. Qrafika je lepo Izdelana, kot 
se vidi ie na sliki, zvok ni rtid po- 
sebnega. Ideja pa je Izvlrna. Teia- 
va je ena same, a zelo resna: v 


ladjo vdira voda, ki joje treba dim- 
prej izdrpatl in zamaSitI luknje. 
>Krp- za luknje Imate samo 
enajst. lukenj pa je lahko tudl 
trilntrideset. V vsakem odseku je 
narejen sistem za drpanje vode Iz 
ladje. zaradl nam neznanih razlo- 
gov pa je rodlc za drpanje samo 
dest, tako da jih je treba prestav- 
Ijati z ene drpalke na drugo. Pro- 
blem je tudl s kisikom, ki ga prl- 
manjkuje. ObnovIS ga lahko le v 
centraini komori, kjer tudl uravna- 
vadsmer ladje. Olje zllvad v zadnji 
komori, de si seveda toliko spre- 
ten, da ga najded. Na prvi plovbl 
skrbld samo za razpoke, na drugl 
Se za smer ladje, ko pa potujeS 
tretjld in si ie dovolj Izkuden. mo- 
rad dodajati da olje motorju. 




S e tri 2oge imam, moram dobiti bonus. Joj, ni Sla v high scorel Kaj bom 
pB zdaj? Mare me bo spet premagal. Ta tliper ni zame. V igralnici aem 
najveeji mojster. Res je. da kdajpakdaj malo pogoijufam, pa ka| zato? 
Umetnoat pri igran|o fliperja js v tern, da z dvtganjem pomagaS iogici na 
pravo pot, pri tern pa te aparatura ns sme odkriti. Ce le dobi, ]e to TILT in 
konec, Marefe pravi pocar. Zadniibsvaigralatii igrazapivoln iepodvshse 
je vdal. 

Piuuuuuuu. Pip... To ni mogoCe. Izgubil sem. Sram me bo na cesfo. 
Povsod bodo s prtom kazali za mano. Mare, ta pocar, me je premagal. To ni 
mogofiel 

KJe je skrivnost Maretove zmage? 

Igrala sta Hiper, in to ne fisto ta pravi. To pot js bilo pri Maretu dome. 
Igrala sta se s spectrumom, programu pa |e tme Pinball, Podjstje Sagiliarisn 
Software je narsdilo pravi simulator za vse tisie, ki jim je bilo is dovolj 
Invaderjev in so se hoteli vmiti k starim avtomatom za zabavo. Spectrumov 
fllper je nelzprosen. Tu ni nobenaga goljufanja in prav zato se sploh ni bat) 
titta. Meretova skrivnost je bila samo v poznavanju programs. Na zaslonu je 
vse tako kot pri pravem fliperju. Reguliramo labko. kako moSno se izstreli 
2ogica. in zelo bitro, direktno vplivamo na dva para branilnifi jezibkov. 

Igra je slla zabavna, z malo doml§ljljs si lahko pripravimo pravo vzduije 
mini kazlna. Kaj pa pomanjkljivosti? Prav take so kot pri pravem fliperju. Ko 
ugotovimo, kako usUvIti iogico z onim od branilnlh jeziCkov, je delo asto 
enostavno. Zogico Izstrelimo protl zrtamki HI in prepustimo nakljubju. da se 
malo odbija po ploifi. Ce smo zadeli znamko HI. se vsi odboji to^ujejo 
precej viSe kot obiCajno. Na koncu Jogico spet ustavimo in pro^uro 
ponavljamo. dokiergre. Zadeva je naprvl pogledvideti preprosta, preden pa 
nam boste verjeli, bo najbolje, da poskusite saml. 

Ocena naj bo pribliino taka: simulator Je tako dober da smo se celo 
Mikroni igrali z njim (in to takrat. ko smo imeli najvee dela). Rekord najboij- 
Sega filana redakdje js bit 30.000. 


57 


Rciitev nilogc iz prejinje il 

ttiiiiirmni i8 »i> 7m o: 


n titttttlllitttllt 


Kir neUj zrnji t< 
pMeni Uiri letri 


nekij reSitev SIB prejeli, 22B pisei, dopisnic, razplednic 
sov itn. ill pa ste nekateri nalopo reiili prepovrina. 


Kar 

izpisov itn. 2al pa ste netaten naiopo resiii prepgvrsi 
ianiialo nas je nairet nitandno Stevilo zrn, torej vsa lesta, 
lie le prihlitek na prvih osei ali devet lesl. Tudi irilitiieSei, 
rezultat napisali v dvojidkai ali destnajstiSkw sistew 
reditve niHO priznali. Ko sio tako lofili zrnje ad plevela, je 
pslalB le ke nekij dei 50 reSitev. Za spreiwba objavljaia 
reditev v pascalu, ki io je posUl Borazd Balid iz Ljubljane. 
Kat de nekaj drugih redevalcev je tudi on v igro vkljudil veiji 
radunalnik ( dobili sio tudi nekaj reditev iz 1B« J60, DEC 10 in 
celo CBK 04). 

Na level bregu Save, pad starii irnudkii lostoi, pa ji bllo v 
deSevnih oktobrskib nodeh videti loia, ki je zbiral peidena zrna 
in jiti zlagal na dahovnico na tovornjaku. Kale, da se je le 
poiikal proti sredini igralne plodte, saj si je prav livahno 
poiagal z iapato. Kljub iigavarai, da dinarjev za lavrico niia, 
ker zida Mdo, so ga loije v lodrei pridriali zaradi 
nedsvaljenega rudenja abaie. 





Kagradna uganka 

NENAVADNO gREBflNJE 

Hiran in Janko sta sodolca. Ker se led paukoi vedkrat 
dolgoiasita, sta si iziislila tole igro. Na klgp sta s 
tloiastroi (da snalilka ne bi pobrisaial narisaia ved vzparednih 
drt, ki so led seboj oddaljene tri centiietre. Vsak dan led uro 
slovenddine spuddata na lizo divanka, ki je dolga natandno pet 
centitetrov. Niran dobiva todke, kadar divanka drte seka, Janka 


divankail, reditev lahko preberate v kakdni starejdi knjigi, aii 
pa se celo nudite nekaj osnov nauka o verjetnasti. Za vedino bo 
lords najlalje, da uporabite generator nakljudnih dtevil vadega 
radunalnika. Naj se torej ta nekega deievnega jesenskega vedera, 
stojed fii lizi pri kaiinu, iz katerega prijetno prasketa, igra z 
divankaii in jih po lili volji lede, dokler se vai ne bo 
zazdelo, da veste, kdo bo zbral ved todk. 

Kot vedno boio tudi tokrat podelili dlllt Mgrid pp 500 NI * 
posebflB nagrado, kiiitb I pre(riHi ti 211 ipictrui. To bo dobil 
tisti, ki bo nalogo redii z najkrajdii pragraioi, zats pidite 
vsak ukaz v svojo vrstico. 

Reditve podljite do 19. noviibri na naslov: 

UredniitvD revije NOJ KIKRO, 
p.p. 150-HI 
01001 Ljubljana, 
s pripisoi 'Nenavadno irebsnje*. 


... j-'flji.r-fiS-.;: : 










Rok Kolar, Predki vrh 1, 02390 Ravne na.Korodkei 
Igor Cehovin, Erintovska 22, 01113 Ljubljana 
Andrej Doba, Cankarjeva 1, 03320 Titovo Velenje 
PriHl Nodivnik, 0B310 Sentjernej 214 
Vesna Pugerl, Staneta Severja 13, 02000 Haribor 
Rok Babnik, Pavdideva 0, OiOOO Ljubljana 
franc Peterkovid, 01432 Zidani lost 29B 
Nojca Decian, C. Ceneta Stuparji 23, 01231 Crnude 
Puna Igor, Za gradoi 0/a, 00000 Koper 
Pavel Vachovec, Sirad 150, 43541 Birad 


58 




KONTAKTNE I KONTRACEPCIJA: 
LEGE: NISO LUNA LAHKO 

VSAKRSNE NADOMESTI 

ZA VSAKOBAR I TARLETKE 


MAMILA: 

TUDISLONI 

SERADI 

OMAMUAJO 



C-1500A 


IZ NASEGA PROGRAMA NUDIMO 2EPNI RA(5UNALNIK PC- 1500 A. PROGRAMSKI JEZIK 
BASIC. KAPACITETE ROM 16 Kb RAM 8,5 Kb S TISKALNIKOM IN KASETNIKOM. CENA 1012 
DM IN OKROG 65% CARINSKIH DAJATEV. MO^OST RAZSiRITVE SPOMINA NA 8 OZIROMA 
16 Kb RAM. 

DOBAVA TAKOJ IZ KONSIGNACIJE. 


ZASTOPA fN PRODAJA M-MEDNARODNA TRGOVtNA, 


ONTAL LJUBLJANA, TITOVA 66
Internet Archive Audio

Featured

Top

Images

Featured

Top

Software

Featured

Top

Texts

Featured

Top

Video

Featured

Top

Mobile Apps

Browser Extensions

Archive-It Subscription

Save Page Now

Full text of "Moj Micro 1984 11"

See other formats
